Slovenija lahko torej v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj ‒ dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je poudaril slovenski predsednik vlade Janez Janša. V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela tudi 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Pomembno je tudi, da je Sloveniji v končnici pogajanj uspelo iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti spopadala z občutnim padcem kohezijskih sredstev. S tem je Sloveniji uspelo zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014‒2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajstih odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.

S tem so sicer zadovoljni tudi na ajdovski občini, a kot je za časnik Delo dejal Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve, bomo glede dostopa do razvojnih sredstev prikrajšani, ne le za javne ustanove, ampak tudi mala in srednja velika podjetja bodo imela na voljo precej manj sredstev za investicije, razvoj, infrastrukturo kot v sedanji perspektivi. Sicer pa je po besedah Furlana glavna težava pri črpanju evropskih sredstev, pripravljenost projektov. Če so leti pripravljeni ustrezno glede evropskih prioritet, potem večjih težav ni. Furlan tudi dodaja, da je v Sloveniji premalo ambicioznih projektov, saj si vsak želi obdelovati predvsem svoj "vrtiček". "Potrebno se je bolje povezati in pripraviti ambiciozne večje projekte, tako bo črpanje učinkovitejše. Pozabljamo, da se zelo veliko denarja, predvsem za razvoj, dodeli z razpisi neposredno iz Bruslja. To je izjemen potencial. A za neposredna sredstva ne morejo kandidirati manjše občine same. Zato je ključno povezovanje, velikih in ambicioznih projektov. Če se v javnem sektorju ne bomo zelo načrtno usmerili v to, bomo imeli žalosten izkupiček.", je zaključil Janez Furlan.

Za Zahodno Slovenijo je bilo sprva v obdobju 2021 – 2027 predivideno zmanjšanje kohezijskih sredstev za Zahodno regijo za okoli 80 odstotkov glede na aktualno finančno perspektivo. Zadnje novice so torej vendarle bolj vzpodbudne, a vseeno bodo potrebna prizadevanja, da se Goriška vključi v čimvečje število mednarodnih projektov . Pred kratkim so tako župani zahodnih občin, na seji sveta regije, sprejet predlog, da se Slovenija aktivno vključi v pogovore z Evropsko komisijo ter s sosednjima Italijo in Hrvaško in doseže dogovor o polnopravnem članstvu v novem čezmejnem programu, v upravičeno programsko območje pa naj se vključijo tri slovenske statistične regije, in sicer Obalno-kraška in Goriška iz Zahodne kohezijske regije ter Primorsko-notranjska iz Vzhodne kohezijske regije.

* Naslovna fotografija: Pixabay

Deli Nazaj