Na zaprosilo Severne Makedonije za reševanje in pomoč pri obvladovanju požarov v naravnem okolju, ki so prizadeli državo, prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite EU Civil Protecion &Humanitarian Aid-Echo, ki delno sofinancira intervencijo, je v Severno Makedonijo najprej odšlo 48 pripadnikov gasilskih enot in civilne zaščite s sedemnajstimi vozili. Enoto so sestavljali člani Severnoprimorske in Obalno kraške gasilske zveze, tako iz poklicnih enot kot prostovoljnih društev. Med njimi tudi Miha Bizjak iz PGD Podnanos.

Pot z gasilskimi vozili prve skupine iz Ljubljane do Berovega, kjer je bila enota tudi nastanjena, je trajala celih 22 ur. Požar v naravnem okolju se je širil na zelo velikem območju s pomočjo vetra. Temperature so bile zelo visoke, relativna vlažnost pa zelo nizka, kar je še dodatno pripomoglo k širjenju požara. Prva skupina  je opravila res ogromno delo, na pomoč so jim priskočile tudi avstrijske enote, domači gasilci, specialna policija in domačini. Naši fantje so koordinirali postopke gašenja in res so se izkazali ter požar tudi omejili, še preden smo v Makedonijo 10. avgusta odšli z drugo skupino gasilcev, ki je štela 52 operativcev in članov civilne zaščite.

Iz naše GZ Ajdovščina sva odšla Sergej Škrlj iz PGD Selo in Kristjan Polanc iz PGD Col. Iz sosednje Vipave sta se nam pridružila Nejc Marc in Mišel Jež. Odpeljali smo se z avtobusi ob 8.00 zjutraj iz Ljubljane, v Berovo pa smo prispeli ob 3.00 zjutraj. Po kratkem spanju v hotelu smo ob 7.00 zjutraj odšli v bazo naših kolegov, ki je bila na nadmorski višini okoli 900 m nad mestom Berovo. Takoj smo se seznanili s situacijo na terenu, si predali funkcije in se odpeljali z vozili na samo območje požara. Gorel je predvsem borov gozd in grmičevje s suho travo. Požarišče smo dnevno pregledovali in gasili posamezna žarišča. Ker je bilo požarišče na zelo velikem območju, smo to počeli cele dni.

Gasilske enote v Severni Makedoniji so zelo osiromašene, kar se opreme in znanja tiče, tako da so nas vzeli kar za svoje. Drugi dan smo se odpeljali v 40 km oddaljeno Vinico, kjer smo gasili deponijo smeti, iz katere je ogenj že ušel izpod nadzora, med močnim vetrom smo odstranjevali podrto drevo v Berovem ter gasili stanovanjsko hišo v strnjenem naselju tega mesta. Pri tem smo obvarovali pet bližnjih hiš ter oskrbeli stanovalko le te. Vsak večer smo obiskali avstrijsko bazo, kjer smo večerjali in kakšno rekli o našem delu. Kljub skromnemu življenju prebivalcev se nismo mogli načuditi, kako so nam bili ti ljudje za naše delo hvaležni. Imeli so nas dobesedno za heroje, nam ploskali, nas pozdravljali ter zbirali hrano in pijačo za nas gasilce. Ko te sredi mesta pričaka ogromna množica ljudi in ti navdušeno ploska ter se iz bližnjega lokala zasliši Avsenikovo Na Golici, ga ni bilo med nami, da se mu ne bi orosilo oko. 

V soboto 14. avgusta smo našo prvo gasilsko misijo v tujini končali ter se zjutraj podali proti domu. Z lučkami in sirenami smo se poslovili od mesta Berovo, ljudje pa so nas v znak zahvale in hvaležnosti pozdravljali ob cesti. Tega človek res ne doživi vsak dan. S spremstvom policije se je naš konvoj ustavil v Beogradu, kjer smo prespali, zjutraj nadaljevali pot po Hrvaški ter končno prispeli v Slovenijo. Na misiji smo bili fantje s cele Primorske, delovali smo, kot da bi se med sabo poznali že vrsto let, sklenili veliko prijateljstev in se res lepo razumeli. Pohvala gre tudi pripadnikom Civilne zaščite, ki so bili z nami, za vso logistično in ostalo podporo. V Ljubljani smo se razšli vsak k svojim domačim veseli, da smo se vrnili vsi živi in zdravi ter v Severni Makedoniji pustili ogromen pečat, ki bo tudi nam ostal v spominu za celo življenje.

* Vir in fotografije: Kristjan Polanc // Poveljnik GZ Ajdovščina

Deli Nazaj