Več kot 30 let je od takrat, ko je bila na ustanovnem občem zboru 21. junija 1992 kot gibanje ustanovljena ZZP. In kmalu bo 30 let, natanko 8. novembra, kar se je na svojem 1. kongresu prav v Portorožu preoblikovala v stranko ZZP.

Zveza za Primorsko je edina stranka, ki ima vse od začetka, torej, od 1992. leta jasno izražen namen postaviti Primorsko in njene ljudi znotraj naše države na mesto, ki ji oziroma nam pripada. Bili so vizionarji in so že takrat predvideli, v katero smer bo šel razvoj Slovenije. Tudi zato so ves čas oblikovali strategije, ki bi vodile to deželo v drugačno smer. Leta 2005 so sprejeli koncept Primorska – dežela s posebnim statusom v Republiki Sloveniji, ki je bil oblikovan na osnovi spoznanj o tem, da se predvidevanja o centralizaciji uresničujejo. Decentralizacija in regionalni koncept razvoja sta postala osrednja programska iztočnica Zveze za Primorsko. Temelj za takšno razmišljanje pa so zgodovinski, kulturni, gospodarski in narodno obrambni razlogi. Cilj ZZP je, da se na področju Primorske v njenih zgodovinskih mejah ustanovi Dežela Primorska s posebnim statusom v okviru Republike Slovenije.

Fotografija: Zveza za Primorsko

Eden ustanovnih sklepov izpred 30 let je bil naslednji: Zveza za Primorsko bo tudi v bodoče posebej poudarjala, da je po svojem značaju gibanje, da pa se zaradi parlamentarnega mehanizma in
realizacije svojih interesov organizira kot stranka.

Kakšne pa so danes še realne možnosti za uresničitev projekta ustanavljanja pokrajin? Dolgoletni predsednik ZZP Aleksander Lemut: »Projekt regionalizma je praktično mrtev za vse parlamentarne stranke – vse imajo rade centralno oblast, predvsem pa sredstva in politično moč. Danes smo tako še bolj prepričani, da v naši državi ne more biti sprejemljiva centralistična navidezna demokracija, ki dopušča razraščanje razsipništva z javnim denarjem, korupcijo in klientelizem ter plenjenje skupnega premoženja. Prepričani smo, da moramo uveljaviti sodobno demokracijo – neposredno demokracijo, ki teži k odločanju v čim več zadevah na nižjih nivojih.«

Pokrajina je kot upravna enota veliko več kot le pokrajinska uprava. Za njeno delovanje morajo biti izpolnjeni tudi mnogi drugi pogoji. Vsi dokumenti ZZP, ki so usmerjeni v regionalizem in decentralizacijo Slovenije, izjemno natančno opredeljujejo vse te pogoje. V svojih strategijah se Zveza za Primorsko zgleduje po pozitivnih in učinkovitih modelih, ki ponekod v Evropi že delujejo. V teh modelih so posebej uspešni tisti, ki imajo tudi svojo lastno banko, prek katere poslujejo vse občine, vsi javni zavodi in prebivalci. Banka pa na drugi strani štipendira in izobražuje kadre, ki delujejo v svojem okolju. S tem oblikujejo visoko domoljubno zavest in pripadnost. In Primorska ima vse to, torej, tudi svojo banko – Primorsko hranilnico, za katero si bodo tudi v Zvezi za Primorsko prizadevali, da ostane naša, domača, primorska banka in se kot takšna tudi razvija.

»Programski svet Zveze za Primorsko pa je izdelal tudi koncept modela testne pokrajine. Zdaj mora vlada le še sprejeti predlog, da si vzamemo čas in preden ustanovimo pokrajine izvedemo poskusno testiranje enega ali več modelov na eni ali več testnih pokrajinah. Sprememba upravljanja države na podlagi decentralizacije in omogočanja večstopenjskega odločanja je poleg ustavne dolžnosti tudi vsebinsko tako pomembna za demokracijo in blaginjo države, da jo lahko mirno uvrstimo, za osamosvojitvijo in vstopom v EU, v tretji ključni razvojni preboj države. Gre za ukrep, ki lahko v danih okoliščinah najbolj pripomore k modernizaciji državne uprave in povečanju blaginje ljudi ter demokratičnega odločanja od spodaj oziroma neposredne demokracije,« pravijo v Zvezi za Primorsko.

* Vir in fotografije: Zveza za Primorsko

Deli Nazaj