Njena vloga zaradi lahke, trpežne in vsestranske narave prispeva k njeni široki uporabi v embalaži, gradbeništvu, zdravstvu, avtomobilski industriji in mnogih drugih področjih. Njena vsestranskost in prilagodljivost omogočata oblikovanje v skoraj katerokoli obliko, kar pripomore k njene široke aplikacije. Plastika je odporna na korozijo in kemikalije, kar je koristno v okoljih, kjer bi drugi materiali propadli. Njene izolacijske lastnosti, tako električne kot toplotne in zvočne, so še ena prednost. Zaradi neporoznosti je plastika higienična izbira za embalažo, zlasti v prehrambeni industriji, kjer pomaga podaljšati rok uporabnosti živil in zmanjšati odpadke. Poleg tega je proizvodnja plastike energetsko učinkovita in običajno cenejša v primerjavi z drugimi materiali, kar znižuje stroške za potrošnike. Čeprav recikliranje plastike predstavlja izzive, je možno reciklirati mnoge njene vrste, kar lahko zmanjša njen okoljski vpliv. Tudi lahkost plastike prispeva k zmanjšanju stroškov in emisij, povezanih s transportom in skladiščenjem, kar dodatno izpostavlja njeno pomembnost v široki paleti industrijskih in potrošniških aplikacij. Vendar pa predstavlja plastika tudi velik okoljski izziv, predvsem zaradi njene dolgotrajne razgradnje in prisotnosti v naravnih ekosistemih, kar povzroča resne skrbi za okolje. Slabo upravljanje plastike povzroča resne okoljske probleme, kot je onesnaženje rek in oceanov, škoda za divje živali in kontaminacija vode, zraka ter hrane. Prekomerna proizvodnja in potrošnja, zlasti plastike za enkratno uporabo in mikroplastike, predstavljata več kot 90% onesnaževanja in sta velik okoljski izziv, saj je večino te plastike težko ali nevarno reciklirati.   

Evropska agencija za okolje (EEA) izpostavlja potrebo po prehodu na krožno in trajnostno uporabo plastike. Krožno gospodarstvo na področju plastike vključuje smotrno uporabo, boljše ponovno uporabljanje in recikliranje plastike ter proizvodnjo iz obnovljivih surovin. Izzivi, ki jih predstavlja plastika, so v veliki meri posledica dejstva, da naši sistemi proizvodnje in potrošnje niso trajnostni. Podnebne spremembe so povečale pozornost javnosti na problematiko plastičnih odpadkov, s katero se soočamo. Jasno je, da bi bilo na področju plastike najbolje preiti na popolnoma trajnostno in krožno gospodarstvo, kjer plastiko uporabljamo smotrneje ter jo bolje ponovno uporabimo in recikliramo. Poleg tega bi morali že v osnovi proizvajati plastiko iz obnovljivih surovin.

Proizvodnja plastike, označevanje ter recikliranje

Plastika je skupno ime za vrsto sintetičnih materialov, ki jih pridobivamo iz nafte in zemeljskega plina. Osnovnim surovinam, ki so pridobljene s posebnimi kemičnimi procesi, imenovanimi polimerizacija, proizvajalci dodajo različne kemične snovi (antioksidante, stabilizatorje, antistatike, plastifikatorje ipd.), s katerimi plastiki zagotovijo želene lastnosti, kot so prožnost, trdnost, odpornost proti toploti, mrazu, maščobi, kislinam, neprepustnost in druge.

Kemik Leo Baekeland, pogosto imenovan "oče plastične industrije," je leta 1907 ustvaril prvi popolnoma sintetični plastični material, bakelit, s sintezo molekul fenola in formaldehida. S tem odkritjem se je začela doba plastike, znana kot "Age of Plastic". Do leta 1944 je bila svetovna proizvodnja bakelita približno 175.000 ton, material pa se je uporabljal v več kot 15.000 različnih izdelkih.

Vsako leto se globalno proizvede približno 370 milijonov ton plastike. Znanstveniki ocenjujejo, da je človeštvo do sedaj proizvedlo približno 8,3 milijarde ton plastike. Od te količine je 6,3 milijarde ton plastike že postalo odpadek, pri čemer je problem, da se večji del neuporabljene plastike konča na odlagališčih ali se sežge, kar prispeva k emisijam toplogrednih plinov; kar 79% pa jo konča na odlagališčih ali se nekontrolirano kopiči v naravnem okolju.  Zaradi razpada, obrabe ali razgradnje večjih plastičnih izdelkov in odpadkov nastane »sekundarna mikroplastika«, ki vključuje odpad iz plastičnih izdelkov (večji plastični izdelki, kot so plastenke, vrečke ali embalaža, razpadejo ali se zdrobijo; obrabo pnevmatik (majhni delci, ki nastanejo zaradi obrabe pnevmatik med vožnjo), sintetična vlakna iz pralnih strojev (ko se oblačila iz umetnih materialov perejo, se lahko sproščajo mikrovlakna, ki nato prehajajo v vodna telesa).

Leta 1988 je Zveza industrije plastike (SPI) uvedla razvrstitev plastičnih izdelkov v sedem skupin, pri čemer so simboli prvotno namenjeni recikliranju, a tudi pomagajo pri identifikaciji vrste plastike. To je koristno za razumevanje lastnosti plastike, še posebej pri stiku z živili. Plastični izdelki, namenjeni za stik z živili (kot so krožniki in pribor), morajo nositi oznako "za stik z živili" ali simbol vilic in kozarca. Pri izbiri vrečk za živila je pomembno preveriti, ali imajo oznako za stik z živili. V trgovinah so pogosto na voljo različne vrste vrečk - za gospodinjstvo in za živila, pri čemer so le slednje označene kot primerne za neposredni stik z živili.  

Reciklaža plastike je postopek, ki spreminjanja ostanke plastičnih mas oz. odpadno plastiko v uporabne izdelke. Težava pri recikliranju plastike je, da različne snovi, ki jim s skupnim imenom pravimo »plastika«, zahtevajo ločevanje in različne postopke predelave. Ločevanje je drago, saj poteka večinoma ročno. V ta namen se plastične predmete označuje s standardnimi oznakami za tip plastike:

1. Polietilen tereftalat (PET/PETE)

2. Polietilen visoke gostote (high-density polyethylene terephtalate, HDPE)

3. Polivinil klorid (PVC)

4. Polietilen nizke gostote (low-density polyethylene terephtalate, LDPE)

5. Polipropilen (PP)

6. Polistiren (PS)

7. Drugo

Skupine so oblikovali za namen recikliranja, vendar pa veliko povedo o vrsti plastike, iz katere je izdelek narejen. Najbolj znan je Polivinil klorid (PVC), predvsem po svoji uporabi v gradbeništvu za izdelavo cevi in v medicini za izdelavo različnih naprav. Celulozni acetat (AC) se uporablja za proizvodnjo optičnih folij in očal ter drugih polprosojnih materialov. Termoplastični poliester, znan kot PET, je pogost material za plastenke za pijače in embalažo živil, zaradi svoje trdnosti in prozornosti.

Ozaveščenost in ukrepi

Zaradi naraščajoče zaskrbljenosti glede vpliva plastike na okolje in zdravje poteka več globalnih iniciativ za zmanjšanje porabe plastike in izboljšanje ravnanja z odpadki, vključno z regulativami, kot je Uredba REACH v EU.  Uredba REACH v Evropski uniji je ključna zakonodaja, ki ureja registracijo, ocenjevanje, avtorizacijo in omejevanje kemikalij. REACH pomeni "Registration, Evaluation, Authorisation, and Restriction of Chemicals" (Registracija, Ocenjevanje, Avtorizacija in Omejevanje Kemikalij). Ta uredba je bila sprejeta z namenom izboljšati zaščito človekovega zdravja in okolja pred tveganji, ki jih predstavljajo kemikalije, hkrati pa okrepiti konkurenčnost in inovativnost evropske kemične industrije. Glavne značilnosti Uredbe REACH so: Registracija kemikalij ter informacije o lastnostih in nevarnosti snovi, ter poročanje teh informacij Evropski agenciji za kemikalije (ECHA); ocenjevanje tveganja v  ECHA ter državah članicah, da bi razumeli tveganja, povezana s snovmi; avtorizacija določenih zelo nevarnih snovi ter njihova uporaba v posebnih primerih/prepoved; omejitve/prepovedi glede uporaba nevarnih snovi v EU. Uredba zahteva tudi, da podjetja komunicirajo informacije o nevarnostih snovi in varnih načinih uporabe teh snovi znotraj dobavne verige.

Obstaja več organizacij in združenj, ki se ukvarjajo z vplivom plastike na okolje, tako na globalni kot lokalni ravni, ter delujejo na različne načine, od zagovorništva in izobraževanja do neposrednih akcij in raziskav, ter so ključne pri osveščanju o problematiki plastike in iskanju rešitev za njen vpliv na okolje. Organizacije obravnavajo tudi proizvodnjo in potrošnjo plastike, trgovino z njo ter vpliv plastike na okolje in podnebje v njenem življenjskem ciklu. Poleg tega preučujejo možnosti vključevanja plastike v krožno gospodarstvo preko vključevanja politike, industrije in potrošnikov.

· Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila poročilo o krožnem gospodarstvu na področju plastike, v katerem analizira potrebo po prehodu na krožno in trajnostno uporabo plastike ter možnosti za ta prehod

· Greenpeace: Mednarodna organizacija, znana po svojih kampanjah proti onesnaževanju s plastiko in zagovarjanju trajnostnih rešitev.

· Ocean Conservancy: Organizacija, ki se osredotoča na zaščito oceanov, vključno z zmanjšanjem plastike v morjih in oceanih.

· Plastic pollution Coalition: Globalna zveza posameznikov, organizacij in podjetij, osredotočena na reševanje in preprečevanje onesnaževanja s plastiko.

· Surfider Fundation: Organizacija, ki se osredotoča na zaščito in ohranjanje svetovnih oceanov in plaž, s posebnim poudarkom na problematiki plastičnih odpadkov.

· Break Free From Plastic: Globalno gibanje, ki si prizadeva za konec onesnaževanja s plastiko in promovira alternativne, trajnostne rešitve.

· The Ellen MacArthur Foundation: Fundacija, ki spodbuja prehod na krožno gospodarstvo, vključno z inovacijami na področju upravljanja in recikliranja plastike.

· 5 Greys Institute: Organizacija, ki se osredotoča na raziskovanje in izobraževanje o onesnaženju oceanov z mikroplastiko.

· Zero Waste Europe: Mreža, ki promovira strategije ničelnih odpadkov po vsej Evropi, vključno z zmanjšanjem uporabe plastike.

· Clean Seas: Pobuda Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), ki si prizadeva za zmanjšanje onesnaženja oceanov s plastiko.

· Let's Do It World: Organizacija, znana po svetovnih akcijah čiščenja, vključno s pobiranjem plastičnih odpadkov.

· Pobuda za MANJ plastike in VEČ trajnosti v turizmu: slovenska iniciativa, ki si prizadeva za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma.

Da se izognemo negativnim vplivom plastike, je ključno zmanjšati njeno uporabo, kar zahteva spremembo nakupovalnih navad in pristopov v tekstilni industriji. Pomembno je tudi izobraževanje in ozaveščanje o vplivih plastike na okolje. Iskanje trajnostnih alternativ plastičnim izdelkom, kot so izdelki iz bioplastike ali drugi okolju prijaznejši materiali, lahko prav tako prispeva k zmanjšanju porabe plastike. Pravilno ločevanje in recikliranje odpadkov sta bistvena za zmanjšanje količine plastike, ki konča na odlagališčih ali v naravi. Raziskave in razvoj na področju biorazgradnje plastike so prav tako pomembni, a se soočajo z izzivi, kot je potreba po ustrezni mikrobiološki aktivnosti. Poleg tega so nujni politični ukrepi, ki bi podprli financiranje raziskav in analiz, zlasti v zvezi z vplivi mikroplastike na živilih, saj lahko le celovit pristop privede do trajnostnih rešitev za problematiko plastike.

Izzivi, povezani s plastiko, so posledica naših trenutnih nesistematičnih pristopov k proizvodnji in potrošnji. V luči podnebnih sprememb in naraščajoče pozornosti javnosti na problematiko plastičnih odpadkov, se poudarja potreba po globalnem sodelovanju, inovacijah in političnem delovanju za omejevanje negativnih vplivov plastike na okolje in ohranjanje njene koristne vloge v družbi. Pomembno je uravnotežiti potrebe sodobne družbe s potrebo po zaščiti okolja. To vključuje razvoj trajnostnih alternativ, izboljšanje reciklacijskih tehnologij in sistemov ter spreminjanje naših potrošniških navad, da se zmanjša odvisnost od plastike za enkratno uporabo. Prav tako je ključno izboljšati upravljanje odpadkov in zmanjšati uhajanje plastike v naravna okolja. V ta namen je potrebno globalno sodelovanje, inovacije in politično delovanje, da se omeji negativni vpliv plastike na okolje, hkrati pa ohrani njena koristna vloga v družbi

VIRI

https://ebm.si/prispevki/kratek-vodic-oznak-ki-oznacujejo-kemijsko-sestavo-plastenk

https://www.eea.europa.eu/sl/highlights/plastika-vse-bolj-pereca-okoljska

https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/zelena-shema-slovenskega-turizma/manj-plastike-vec-trajnosti

https://www.zelenaslovenija.si/esg/pozablja-se-da-plastika-skoduje-le-ce-jo-odvrzemo-v-okolje-eol-147/

https://globalregulatorypartner.com/en/?gclid=CjwKCAiAxreqBhAxEiwAfGfndHhMTUu6lE0P59D1pWobyXOjWe37O_lBRdhuk3EGBnbhtYiUP8NBRRoCCjMQAvD_BwE

https://issuu.com/fit_media/docs/eol_153/s/11666808

* Fotografije: Anja Klančnik   

Deli Nazaj