Burja za ves dan zaprla hitro cesto. Sunki vetra do 150 kilometrov na uro. Orkanska burja je pustošila. Burja pokazala svojo moč. Burja kot Ronaldinho. Ljudje brez elektrike, ceste zaprte. Burja pometala. To je nekaj časopisnih naslov, ki so nastali, ko je Vipavsko dolino obiskala močna burja. V poročilih nacionalne televizije pa smo lahko ob vetrovnih dneh zagledali zaskrbljen obraz novinarke Mojce Dumančič, ki je poročala o nevšečnostih, povezanih z burjo. Seveda so vsi ti časopisni članki in prispevki v medijih vedno poročali tudi o takšnih ali drugačnih posredovanjih gasilcev.

"Burja piha. Vedno. Težko rečem, da je včasih pihala bolj in danes manj," je klepet o tej zgornje vipavski spremljevalki pričel nekdanji gasilec Dušan Batista, ki je v svoji dolgoletni poklicni karieri doživel številna različna posredovanja zaradi burje. Tudi na domačem dvorišču je že posredoval, saj mu je, kot mnogim v naših krajih, odkrilo streho hiše. "Ker pri obnavljanju strehe nismo pritrdili z vijaki, ampak z žeblji, se je zgodilo, kar se je. In še zdaleč nismo edini."   

Ravno odkrite strehe in nadstreški so najbolj pogoste težave, ki jih povzroči burja v naših krajih. In takrat pridejo na pomoč gasilci, ki so v svojem dolgoletnem stažu pridobili mnogo izkušenj za ravnanje v takih primerih. "Tisti, ki ima streho pravilno narejeno, se nima česa bati," doda Batista.  Prebivalci Ajdovščine in njene okolice vedo, kako lastno streho zaščititi pred burjo in zato so podobna posredovanja gasilcev, tudi ob močni burji, redka. Precej drugače pa je z javnimi stavbami, ki jih mnogokrat gradijo ter načrtujejo "strokovnjaki" iz drugih delov Slovenije, ob tem pa pogosto podcenjujejo moč, ki jo imajo sunki vetra nad 100 km/h. Pravzaprav bi težko našli "javno" streho v občini Ajdovščina, ki je burja še ni odkrila. Policijska postaja, osnovne šole, Lavričeva knjižnica, športni center Police, trgovski centri, gospodarski objekti in še bi lahko naštevali. Vmes pa, zanimivo, ne najdemo strehe gasilskega doma.

Intervencije ob odkritih strehah so bile nekoč, v ne tako davni preteklosti, največji izziv in nevarnost, ki je pretila gasilcem. Ni namreč ravno enostavno, ob spremstvu sunkov burje, hoditi ob robu strehe, obenem pa v rokah nositi še težke vreče peska ali pa dele odkrite strehe. Danes imajo gasilci s tem manj težav, saj jih varuje določba, s katero jim ob močni burji ni več potrebno na strehe in težave rešujejo drugače, če je to le mogoče. Še vedno pa morajo domači gasilci obvladati delo z "motorko", saj so ob močni burji podrta drevesa tudi danes stalnica. Seveda precej manj kot v ostalih delih države, saj so naša drevesa in njihove korenine vajene sunkov burje.   

Anekdot o posredovanju v burji imajo ajdovski gasilci precej. A le malo je takšnih, ki bi človeka dobesedno pustila odprtih ust. "Burja nam, gasilcem na Ajdovskem, ne predstavlja problema. Pravzaprav gre za običajen delavni dan. Piha. Če kdo pokliče, mu priskočimo na pomoč in to je to. Nič posebnega. Tako kot to velja za ostale poklice v Ajdovščini," malce v šali pove Dušan Batista, ki mu je v spominu najbolj ostalo odkritje strehe Lavričeve knjižnice, v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Takrat je gasilcem na pomoč priskočilo podjetje Primorje, ki je streho obtežilo s pomočjo avtodvigala. Isto streho je burja odkrila že nekaj let prej, ko je bil v stavbi še Dom JNA. Takrat je jugoslovanska vojska uporabila dva tanka, ki sta držala jekleno vrv, napeto čez streho, in jo tako obvarovala najhujšega.

Še precej več dela kot z odkritimi strehami imajo domači gasilci z nevšečnostmi, ki jih burja povzroči v prometu. Praktično vsak močnejši sunek poskrbi, da se v težavah znajdejo predvsem vozniki tovornjakov, avtobusov in počitniških prikolic. Takrat prihitijo na pomoč gasilci. Težko bi prešteli vsa zaradi burje prevrnjena vozila na odseku cest med Ajdovščino in Podnanosom. Teh je danes sicer nekaj manj, saj se je z izgradnjo avtoceste promet v burji vendarle izboljšal in postal varnejši, k temu pa so pripomogle tudi sodobne tehnologije, ki omogočajo boljšo informiranost udeležencev v prometu. "Nekoč smo na avtocesti kar ob ograjo privezali poljski kamion in ga tako zavarovali, dokler ni burja vsaj malce ponehala," se spominja Batista, ki je v svoji gasilski karieri sodeloval v kar 5000 intervencijah, a iz tega, podobno kot pri strehah, ne dela prevelikega "cirkusa". Običajen delovni dan za ajdovskega gasilca, bi lahko rekli. "Domačini smo vajeni voziti v burji, zato s tem nimamo težav. Marsikomu pa vožnja v burji predstavlja pravi izziv," še doda.

Zime so bile nekoč v Vipavski dolini precej bolj ostre, kot so danes. In ko sta se sneženje in burja pojavila sočasno, je prihajalo do zametov, ki so povzročali težave v prometu. Tudi zato, ker so bili avtomobili slabše kakovosti, kot so danes, in je bilo voznikom zato težje. "Sneg se je s pomočjo burje prikradel v stare "stoenke", zato so se šoferji ustrašili, da jim bo poškodovalo motorje. Takrat so ugasnili avtomobile in poklicali na pomoč gasilce. Nato smo jih "odšlepali" do gasilskega doma. Bilo smo torej tudi neke vrste avtovleka."   

Poleg posredovanj pri poškodovanih strehah in v prometu imajo domači gasilci ob burji precej dela in tudi izkušenj z gorečimi dimniki. V njih so saje in te se zelo rade vnamejo, ko nad njimi švigajo sunki burje. "Ko je pihalo, si vedel, da boš moral tisti dan posredovati ob gorečem dimniku," se spominja Batista. Sicer pa burja neredko razplamti požare v naravi, predvsem v sušnem obdobju. Tudi s tem imajo domači gasilci polne roke dela. Pa je gašenje v burji kaj drugačno kot ostala gašenja? »Seveda je razlika. Vsi poznamo tisti domači rek, ki govori o tem, kako se gre na "malo potrebo", ko piha burja. Podobno je seveda tudi z gašenjem. Gasilec se mora znati pravilno postaviti," v šali doda Dušan Batista, ki se seveda strinja s tem, da bi imeli gasilci iz drugih krajev Slovenije kar precej težav, če bi morali gasiti v času, ko močno piha.

Burja je posebnost, ki je zelo značilna za zgornjo Vipavsko dolino. Obenem pa je vremenski pojav, ki domačinom ne predstavlja prevelikih težav. In nekaj podobnega lahko rečemo za gasilce. Običajno imajo zaradi burje precej dela, a se z njo ne obremenjujejo kaj prida. Kot bi rekel naš sogovornik: "Navaden dan v službi. Burja, Hubelj in pašareta od Gruma. To so tri ajdovske posebnosti."

Ravno v letu, ko Gasilsko reševalni center Ajdovščina obeležuje 60-letnico delovanja, je na radijske postaje prišla tudi skladba Burja, pod katero je podpisan domači kantavtor Niko Bajc. Skladba je nekakšen poklon zvesti spremljevalki zgornje Vipavske doline, v njenem besedilu pa lahko znane posledice burje prepoznajo tudi domači gasilci. »Piha burja, … pa bo za strejho spejt dva jurja.«, je del besedila, ki namigne tudi na pogosto odkrite strehe.

* Članek je bil prvotno objavljen v zborniku ob 60. letnici Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina   

* Fotografije: Arhiv Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina   

Deli Nazaj