Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteSte že izpolnili anketo, s katero vas Občina Ajdovščina sprašuje o nadaljnjem razvoju. Pri tem pa vam lahko pomagajo mnenja nekaterih znanih in manj znanih Ajdovk in Ajdovcev. Tokrat Sebastjana Kodeleta, Tineta Murna, Boštjana Jerončiča in Izidorja Peljhana. Anketa je odslej na voljo tudi v spletni verziji, rok za oddajo pa je podaljšan do ponedeljka, 15. januarja 2024.
Občanke in občani ste v vaše poštne nabiralnike z revijo Lokalne Ajdovščina prejeli anketo o nadaljnjem razvoju občine Ajdovščina. Anketa je obširna, zajema vsa področja delovanja občinske uprave in bo odlično izhodišče za snovanje nadaljnjih razvojnih poti naše skupnosti. S sodelovanjem v anketi boste pomembno vplivali na nadaljnji potek razvoja občine, tako na gospodarskem, družbenem kot okoljskem področju. Vsako mnenje šteje in vsako bo pomembno pri snovanju nove strategije in smernice razvoja naše občine. Anketo lahko izpolnite tudi v spletni obliki, najdete jo na tej povezavi.
Če ankete še niste izpolnili vam bodo morda v pomoč mnenja za katera smo zaprosili bolj ali manj znane Ajdovke in Ajdovce.
Sebastjan Kodele - predsednik Kolesarskega kluba Črn trn Ajdovščina
Dejstvo je, da se je občina s prihodom Tadeja Beočanina za župana začela nenormalno hitro razvijati. Wajdušna je vedno veljala za nekakšno gospodarsko silo v dolini in mislim, da, z velikim naskokom, to še vedno je. Dobra stran tega je, da imajo ljudje možnost različne zaposlitve. Po mojem laičnem mnenju je ajdovsko goapodarstvo tako razvejano da je težko da bi kakršnakoli gospodarska kriza prizadela popolnoma vse dejavnosti, ki se odvijajo v naši občini. Seveda razvoj gospodarstva prinaša tudi malo manj lepšo stran in to je promet, cene stanovanj so poskočile v nebo, infrastruktura in tudi onesnaženo okolje, čeprav sem mnenja, da je pri nas kar čista industrija. Kot natakar v kavarni Ave imam velikokrat možnost pogovarjati se z ljudmi in velikokrat pogovor nanese na življenje v našem mestu. V veliki večini so ljudje zadovoljni, ampak vedno več ljudi je mnenja, da je potrebno gospodarski razvoj malce zaustaviti, ker Wajduci si še vedno želijo tisto podeželsko mesto, kjer se vsi poznamo in se med sabo pozdravljamo, kar pa se je v zadnjem času malo izgubilo.
Osebno sem mnenja, da se v naši občini, kot tudi v celotni Vipavski dolini, premalo vlaga v aktivni turizem, ki je ravno tako gospodarska panoga, ki pa na lokalno prebivalstvo nima takšnega vpliva (prometna konica, cena nepremičnin,...) kot klasično gospodarstvo. Imamo kar dobro razvito infrastrukturo, zanimive lokacije, plezališča, pohodne poti in po mojem mnenju eno najlepših pohodniških poti, pot po robu Gore. Odlične lokacije za družinsko kolesarjenje, letni bazen ki je daleč najlepši (razen zahteva po oprijetih kopalkah, ampak ok, razumem), in še bi lahko našteval. Seveda je treba še vse dodelati, urediti "pakete", urediti prenočišča in ljudi izobraziti o turizmu, zato da lahko vsak človek ponudi turistu informacijo, ki jo išče. Dejstvo je tudi, da se tako kot se turizem razvija, razvija tudi prebivalstvo. Če bi vprašali 10 let nazaj koliko lokalnih ultra trail tekačev poznamo, bi se verjetno najprej vprašali kaj sploh ultratrail tek je? Sedaj pa skoraj vsi poznajo Andija Mamića, zagotovo pa vsi poznajo tudi vsaj enega lokalca, ki je bil vsaj enkrat na UTVV-ju. S takšnimi prireditvami kot je UTVV usmerjaš tudi lokalno prebivalstvo in kaj lepšega kot, da imaš zdrave in srečne lokalce. Kot predsednik Črnega trna vidim tudi neverjetno porast kolesarstva in verjetno ni hiše, ki nima vsaj enega kolesa. Tukaj pogrešam povezavo ajdovskega gospodarstva s športom, sploh individualnim, kjer je verjetno težje dobiti sponzorja, kot pa neki ekipi. Manjka tudi precej športne infrastrukture ampak se zavedamo da je pri nas športnih društev veliko in vsi imajo svoje zahteve. Pogrešam pa recimo košarkaško igrišče Leone, pumptrack Pipistrel, nogometno igrišče Emundia, itd itd itd. Spet bi bila ena zgodba, ki bi našo občino popeljala na TV ekrane. Po mojem prepričanju ima Wajdušna vsa izhodišča da postane ena vodilnih aktivnih destinacij v Sloveniji, seveda pa mora občina zagotoviti finančna sredstva.
Pod črto. Zivljenje v Wajdušni je lepo, aktivno, še vedno varno poskrbeti moramo da tako ostane.
Tine Murn - Strokovnjak za razvoj turističnih destinacij
Čeprav že osemnajst let ne živim več stalno v Ajdovščini sem vedno ostal povezan z njo – z ljudmi, dogajanjem, razvojem in s sodelovanjem pri aktivnostih v občini. Konec koncev, velik del meni dragih ljudi živi v občini Ajdovščina. Tako se stalno vračam in ostajam budni opazovalec, občasni kreator in marsikdaj tudi kritik.
Kot nekdo, ki celotno poklicno kariero deluje v razvoju in izgradnji turističnih destinacij, si najbolj želim, da bi občina Ajdovščina ostala oaza za ljudi – tako za domačine kot za goste oziroma obiskovalce. Seveda si želim gospodarskega napredka, predvsem kot odraz prisotnosti in delovanja visoko donosnih in visokotehnoloških deležnikov. Nikakor pa si ne želim, da bi se dinamika občine spremenila na dosežke, ki temeljijo na kvantiteti: več ljudi, več podjetij, več zaposlenih, več hal, več hiš, več prometa, večje mesto ...
Mesto je veliko toliko, kolikor je vredno življenje v njem. Velikih mest je na svetu, tudi v naši okolici, ogromno. Veličastnih mest ali mestec pa je precej manj.
Turistična destinacija Vipavska dolina se je v izpostavljenih svetovnih medijih predstavila kot dežela spokojnosti, burje, valovitih hribov in pogorja, odličnega vina in vrhunske kulinarike, primerna za vrhunske športne in rekreacijske aktivnosti, kjer sta cenjeni dobra družba in prijazen nasmeh. V prihodnjih letih vidim potencial v razvoju dodatnih turističnih produktov primernih za družine: aktivnih, usmerjenih, raziskovalnih. Hkrati je to dežela z izjemno obrtno in živilsko predelovalno preteklostjo, kar se lepo izkazuje tudi v tehnični kulturni dediščini, ki je, po moji oceni, tudi zanimiv turistični potencial.
Tako lahko rečem, da bi predlagal umirjen in usmerjen razvoj mesta in podeželja v okvirih, ki bodo dobri za domačine do te mere, da si bodo vedno želeli tu bivati, in to rade volje delili tudi s svojimi gosti. Vse ostalo nam je že dano v uporabo.
Boštjan Jerončič - direktor podjetja Leone in predsednik Severno Primorske gospodarske zbornice
Ne le kot direktor ajdovskega podjetja Incom Leone in predsednik Severno Primorske gospodarske zbornice, tudi sam osebno trdno verjamem v trajnostni razvoj, ki združuje gospodarsko rast z družbeno odgovornostjo. Pomembno je, da gospodarski razvoj ne koristi zgolj posameznim podjetjem, temveč prinaša koristi za vse prebivalce naše občine. Naši poslovni partnerji iz Slovenije in tujih držav nam zelo zavidajo naravne znamenitosti in danosti naše Vipavske doline in na nas je, da znamo to ohraniti in nadgraditi na način, ki bo omogočal našim naslednikom vsaj tako kakovostno uživanje teh lepot kakor nam. Čas je, da v občini Ajdovščina zrastemo tudi v druge sfere, ki so ključne za celostni napredek – izobraževanje, znanost, inovacije, šport, ustvarjanje delovnih mest z dodano vrednostjo ...
Podjetja pa moramo predvsem kvalitetno nadgraditi obstoječe vire, vlagati moramo v čistejše tehnologije, energijsko učinkovitost in trajnostne prakse. Naše podjetje vlaga veliko sredstev ravno v ta področja. Prav tako spodbujam sodelovanje tudi med samimi podjetji, v obliki izmenjave znanja in druge vzajemne podpore za še boljše rezultate. Razvoj mesta naj bo premišljen. Iskati in ohranjati moramo pravo ravnovesje med gospodarskim razvojem in rastjo ter potrebami lokalne skupnosti. To lahko dosežemo le z medsebojnim posluhom in sodelovanjem. Brez sodelovanja ne more biti pravega zdravega razvoja.
Izidor Peljhan - samostojni podjetnik optičnih in telekomunikacijskih storitev
Sam sem vpet med Goro in Ajdovščino, med podjetništvo, turizem in društvene aktivnosti. S tem imam kar dober pregled nad celotnim dogajanjem v naši občini. Občina Ajdovščina je v zadnjih letih pod vodstvom sedanjega župana Tadeja Beočanina postala prodorna podjetniška občina, ena najuspešnejših v Sloveniji, ki podpira lokalno gospodarstvo in inovativnost. S tem se je seveda močno razširila, ponudila delovna mesta domačinom, a dejanske potrebe so bile še večje, zato je bila potrebna delovna sila tudi od drugje. Veliko zaposlenih si je tako v Ajdovščini pridobilo novo stalno bivališče in tako so postale večje potrebe po stanovanjih, več je vpisov v vrtce in šole itd. Obstoječa infrastruktura takšne rasti prebivalstva ne more dolgo več prenesti, zato bodo že v kratkem potrebni novi razvojni projekti.
Celotno območje občine Ajdovščina je zanimivo tudi za turizem. Lokalna skupnost je to ustrezno prepoznala in že izvedla nekaj pomembnih infrastrukturnih projektov. Naj pri tem izpostavim predvsem ureditev glavnega trga v mestnem jedru, pa Vipavski križ, in še marsikaj dobrega bi se našlo. Tudi ozelenitev mesta Ajdovščina in okolice v zadnjem letu že kaže lepe obrise, za kar nam bodo ob nadaljnji nadgradnji tega projekta naslednje generacije lahko hvaležne. Precej več poudarka kot doslej pa bi na občini morali dati lokalnim ponudnikom, še posebej prehranskim, kar je v tem času ključnega pomena. Potrebno je smiselno povezati vse razpoložljive danosti na področju lokalnega podjetništva, lokalne samooskrbe, športa, kulture in družabnega življenja nasploh, s pomočjo naravnih lepot, obsežne kulturne dediščine in zelo gostoljubnih domačinov pa na ta način vidim tudi odlične možnosti za hitrejši razvoj regionalno zaokrožene turistične ponudbe. Le-ta naj temelji na bogati kulturno-zgodovinski in športni tradiciji, domači kulinariki, ljudskemu izročilu in na izjemnih možnostih za aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, na katero smo lahko z razlogom ponosni. Morda za boljšo koordinacijo tega področja manjka nekakšna profesionalna institucija v stoodstotni občinski lasti, ki bi s sposobnim kadrom lahko posamezne ponudnike bolj enakovredno obravnavala in jim pomagala tržiti njihove proizvode in storitve. Skratka po mojem prepričanju še kako manjka nek strokovno usposobljen vezni člen med njimi. Če lahko gospodarski razcvet občine samo pohvalim, pa bi se morala v naslednjih letih precej bolj kot doslej posvetiti tudi kulturnemu dogajanju in s tem bogatenju življenja njenih prebivalcev tudi na ta način. V tem kontekstu bi bila zelo pomembna izgradnja novega kulturnega doma, ki bi si ga občani več kot zaslužili. Domačini smo lahko ponosni na do sedaj opravljeno delo, ki pa ga lahko v prihodnjih letih s pametno vizijo in skupnimi močmi vsekakor še nadgradimo.