Vipavska železnica je bila v svojem času nadvse pomembna pridobitev – rodovitna in z lesom bogata dežela ter vse večje potrebe cvetočega gospodarstva v tistem času so narekovale nove, hitrejše tržne poti. Kljub temu so od želja in prvih zamisli do izgradnje železnice minila desetletja. Pomembno vlogo pri nastanku železnice je imel Angel Casagrande, veleposestnik iz Ajdovščine, ki je zastopal ajdovsko občino na shodu, ki je januarja 1890 potekal v današnjih Potočah. Shod so sklicale okoliške občine in na njem prvič javno izrazile zahtevo po gradnji vipavske železnice, prisostvoval mu je deželni poslanec dr. Nikolaj Tonkli. Zaključek je bila soglasna resolucija "shod zbranih davkoplačevalcev z vseh strani Vipavske doline opozarja vlado na nevzdržne vipavske prometne razmere ter kliče po čimprejšnji zgraditvi Vipavske železnice". Po tem pomembnem prvem koraku je bilo do dejanskega začetka gradnje potrebnih še veliko "intervencij" in vztrajnega prizadevanja. Največ težav je bilo okoli zagotavljanja sredstev, pa tudi zaradi same trase železnice. "Posebno glasna je bila ajdovska občina, ki se je postavila odločno na stališče, da se raje odpove železnici, kakor pa da bi nova proga potekala v velikem ovinku mimo vasi Ustje v Ajdovščino«" piše dr. Karel Rustja v knjigi 100 let Vipavske železnice.

Septembra 1900 je bil objavljen poziv ministrstva, danes bi mu rekli "javni razpis za izbiro izvajalca". Gradilo je dunajsko gradbeno podjetje za znesek 2.128.000 kron, proga je bila predana v promet 1. oktobra leta 1902. Kronist je v župnijsko kroniko župnije Ajdovščina napisal: "Dne 1. oktobra 1902 odprla se je »Vipavska železnica« brez vsake slovesnosti. Vlak je odpeljal zjutraj ob 5,05 v Gorico – in z Bogom – brez nakita. V Ajdovščini je parkrat ustrelilo ob 5. uri. Drugega ni bilo popolnoma nič. Tako se ni odprla gotovo še nobena železnica."

Tako potiho kot je prišla, je tudi odšla iz misli domačinov, čeprav je nikoli nismo prav pozabili, naše železnice. Mnogi so jo še do nedavna uporabljali za pot v šolo, službo, še vedno služi domačim podjetjem, sem in tja je v veselem decembru v Ajdovščino v veselje otrok prisopihala »čuferica« … So se pa nanjo spomnili ustvarjalni kreatorji turističnih doživetij, Vipavski vinski vlak je postal prava uspešnica, ki na svojevrsten način prebuja železniške tire, speljane po nadvse romantični trasi mimo najlepših pejsažev Vipavske doline.

Morebiti jo v pravo življenje znova obudijo težnje k trajnostni mobilnosti – nas je dovolj, ki bi se namesto z avtomobilom v sosednji kraj zapeljali z vlakom? Naj na novo obujena železniška povezava proti Novi Gorici traja čim dlje. 

Vsi navedki in podatki v prispevku so vzeti iz knjige Karla Rustje, 100 let Vipavske železnice, ki je izšla 1. oktobra leta 2002, v založbi Lavričeve knjižnice.

Deli Nazaj