Stari grad, danes pravzaprav bolj ruševine kot pa grad, je bil glede na zgodovinske podatke zgrajen okrog leta 1100, ko so se vanj poselili Bogenski grofje. Grad se sicer v virih posredno prvič omenja leta 1154, ko je v listini kot vipavski gospod imenovan bogenski ministerial Wulfling dee Wippach. V prvi polovici 15. stoletja so gradu dodali obzidje, ki je bilo na severni strani polkrožno sklenjeno, in verjetno tudi obrambni jarek. Po turškem vpadu leta 1478 so grajski areal obzidali z renesančnim obzidjem z okroglimi stolpi, z manjšimi rondelami pa je bilo modernizirano tudi staro grajsko obzidje. Cesar Friderik III. je leta 1487 vipavsko gospostvo z gradom podelil v fevd Leonardu baronu Herbersteinu, cesar Maksimiljan pa deset let kasneje goriškemu grofu Leonardu; po njegovi smrti je ponovno prišlo v posest Habsburžanov. Leta 1528 so ga dobili v posest baroni Lanthieri in v njihovi lasti je ostal vse do konca druge svetovne vojne. Baroni so raje bivali v spodnjem gradu in so težje dostopni zgornji grad ob koncu 16. stoletja opustili. Vse od takrat grad ni bil več naslejen.

Grad je danes priljubljena turistična točka, nanj pa vodi lepo urejena in ne preveč zahtevna pešpot. Pobudo za razglasitev gradu kot spomenik državnega pomena je vložila občinska svetnica Natali Panič Nardin. Kot razlog pa je navedla lažje pridobitev potrebnih finančnih sredstev za ohranjanje ruševin oziroma njihovo vzdrževanje.  

Sprejetje pobude je sicer šele prvi korak v tej smeri, škarje in platno ima sedaj v rokah država, ki bo preučila ali Stari grad izpolnjuje vse zahtevane pogoje.

* Naslovna fotografija: Zavod za turizem TRG Vipava

Deli Nazaj