Takrat je prvič zaplesala pod vodstvom učitelja Mirana Priteklja in pravi, da je že v prvih minutah treninga vedela, da je to njeno poslanstvo in si to, kar dela Miran, želi v prihodnosti početi tudi sama. »Že na prvi vaji sem vedela, da bom plesna učiteljica,« pravi.

Sledila je temu klicu in naposled ustanovila Plesni center ADC, kar pomeni Alice Dance Company. Alice po njenem imenu, dance, ker je pač to ples, company pa, ker je to definicija družbe, združenja, podjetja in nenazadnje tudi druženja nasploh. S sodelavci vztrajno in pridno delajo, ponujajo plesne tečaje različnih plesnih stilov za vse generacije ter tudi sami trenirajo. Njihovo najuspešnejše področje so moderni tekmovalni plesi oziroma hip hop.

Alicina nikoli do kraja izpolnjena ljubezen pa so ostali latinskoameriški plesi. Po dvajsetih letih se je ponovno vrnila k njim. V karieri latinskoameriških plesov je zamenjala nekaj plesalcev in po razhodu z zadnjim, ki se je odločil prenehati s plesom, je tudi sama opustila idejo, da bi začela znova, saj terja ogromno časa in denarja, da se z novim partnerjem uskladiš in pripraviš na tekmovanje. Po razhodu je začela iskati plesno zvrst, pri kateri partnerja ne potrebuješ in v kateri bi prav tako uživala. Srečala se je z afro stilom, orientalskimi plesi, jazzom, sodobno plesno tehniko, celo baletom, a prepričal jo je hip hop. V njem se je našla. Kljub temu je vedno v njej tiho tlela neugasljiva želja po latinskih ritmih. Ko je svet preplavila zumba, je takoj opravila licenco in se z zumbo ukvarja še danes. »Latino ritmi mi ležijo,« dodaja.

Toda tekmovalnih latinskoameriških plesov ni moglo nič nadomestiti. Še je čutila, da je ta list popisan le na pol, da je še nedokončana zgodba; v njej je še vedno vrela skrita želja po tekmovalnem odru na ritme cha-cha-cha in ostalih tekmovalnih plesov. Pred približno dvema letoma je pisala Miši Cigoju, nekajkratnemu svetovnemu prvaku, učitelju in trenerju latinskoameriških in standardnih plesov, ter mu povedala, da ima še vedno močno željo po tej plesni zvrsti in da bo zelo hvaležna, če ji najde kakšnega primernega plesalca.

V lanskem poletju, avgusta se je zgodilo. Alice razlaga, da se je bilo kot v filmu. Med plavanjem je razmišljala o svojem življenju, plesu, o uresničenih željah in o še nezaključenih ali nedokončanih projektih, med katere je spadal 'ta latin'. Prepustila se je, z mislijo, da se bo uredilo, kot se pač mora, in sprejela, da je, kot je, potem pa v roku treh dni prejela Miševo sporočilo, da ima primernega plesalca zanjo.

»Plesalca, ki je na približno enakem nivoju znanja, je težko najti, sploh v seniorskih letih, in o tem, da se mi bo odprlo po tolikem času, sem lahko samo sanjala. Udarilo je kot strela iz jasnega, ampak ja, čudežno, magično, pozitivno,« pravi. Njen odgovor je bil, da je seveda takoj za in da se slišita, ko se vrne z morja. Septembrsko srečanje s soplesalcem, Francescom Sartianom iz Trsta, je bilo polno pričakovanja:  poskusila sta in ugotovila, da bi šlo. Tako sta stopila na pot treningov in na pot proti cilju čim hitrejše pripravljenosti na tekmovanja.

Trenirala sta veliko, ure jima niso predstavljale problema, ne glede nato, ali je bila to sedem zjutraj ali polnoč, ali je bil to dan v tednu ali med vikendi, ure treninga so tekle, manj kot triurne vaje niti v poštev niso prišle. Učitelja, pravita, imata najboljšega, in to je Miša Cigoj.

Prvo tekmovanje je bilo državno prvenstvo Slovenije, na katerem sta zasedla drugo mesto. Ampak to je šele njun začetek. Tekmovanja bodo sledila in nameravata se jih udeleževati tudi v prihodnje. Alice z velikim navdušenjem razlaga, da pleše svoje sanje. Vsem želi sporočiti, da za ples in uresničevanje svojih želja nikoli ni prepozno. Da je treba vedno poslušati svoje srce, ker te le-to vodi k srečnemu in izpopolnjenemu življenju, da notranjih šepetov ne smemo zapostavljati, ampak jim, nasprotno, moramo slediti.

»Ko že imam priložnost, bi se rada zavalila vsem, ki me na različne načine podpirate, predvsem pa hvala mojima ljubima staršema Anici in Cirilu in vsej družini, ki mi je vedno stala ob strani. Dragi bralci, živite svoje sanje, če pa zaplešete, bo življenje postalo še lepše!«

* Vir in fotografije: B&A

Deli Nazaj