Prijetno, čustveno in nostalgično je bilo v petek popoldan, v prijetni senci gostinskega vrta Na livadi, v Ajdovščini. Po dolgih 22-ih letih so se namreč znova srečali skorajda vsi člani takratne zlate generacije nogometašev, združenih v ekipo Bilje – Primorje.  Prisoten je bil tudi trener Dušan Jerončič in nekateri ostali člani strokovnega štaba.

Fantje so v tistem letu na 26-ih tekmah zabeležili 20 zmag, pet neodločenih izidov in le en poraz, naslov prvaka pa so si zagotovili s sedmimi točkami naskoka pred Koprom in kar 16. točkami pred Mariborom. V sezoni so dosegli 75 golov, prejeli pa so jih le 14. Tudi lestvica strelcev takratne sezone je bila povsem ajdovska, na vrhu je kraljeval Valter Birsa z 18. zadetki, tretje in četrto mesto pa sta osvojila Davor Škerjanc in Nace Kosmač, ki sta nato pustila velik pečat tudi v članski ekipi Primorja.

"To je bil takrat velik uspeh, morda celo malce pričakovan. Že takoj sem opazil velik interes teh fantov, ki so res zavzeto trenirali in to v dveh krajih, v Ajdovščini in Biljah. Ko jih danes tako opazujem sem prav ponosen nanje, saj vidim, da so vsi po vrsti v življenju uspeli, tudi izven nogometnih igrišč", je na srečanju dejal takratni trener Jerončič.

Kot rečeno so nekateri iz takratne generacije dosegli zavidljivo nogometno kariero, v prvi vrsti seveda to velja za Valterja Birso, čigar kariere ni potrebno podrobno predstavljati. Med tistimi, ki so nato uspeli tudi v članskem nogometu pa gre poleg Škerjanca in Kosmača izpostaviti tudi Jana Vidica, Emirja Mehanovića, Tadeja Tomažiča ter Vedrana Školnika, ki so bili precej časa tudi del članske ekipe Primorja, ko je ta nastopala v prvoligaški konkurenci.

"Ob druženju te prevzamejo spomini, ki si jih doživljal s soigralci, kateri so s časom postali prijatelji. Lepo se je spominjati dogodivščin na avtobusih polnih smeha in predanosti na igrišču. Zdaj, ko gledam skozi oči starša se zavedam koliko koristi in priložnosti lahko kot otrok pridobiš skozi ekipni šport. Od vrednot, spretnosti do rednega gibanja, ki postane z leti zdrava navada, ki jo z veseljem neguješ. V ekipi ni prostora za lastne cilje, spoznaš, da si je potrebno med seboj pomagat in da se morajo vsi potruditi, da dosežejo cilj. Ekipo sestavljajo igralci iz različnih okolji in samoumevno je, da sprejmeš drugačne od sebe, dobiš občutek pripadnosti in empatije. Razviješ spoštovanje do sodnikov, trenerja in ostalih, ki delujejo v klubu. Nujno postane usklajevanje med treningi in šolo. Spoznavaš kako najti ravnovesje med različnimi področji v življenju. Prisiljen si se naučit kako se spopadati z razočaranjem ob porazih. Naučiš se vztrajnosti, discipline in tega da ne smeš obupati. Ko pogledam nazaj v mladost občutim veliko mero hvaležnosti, da sem lahko šel po tej poti, po kateri bi šel znova, znova in znova...", pa je dejal eden izmed pobudnikov srečanja, Hinko Žigon, ki je svojo nogometno kariero nadaljeval na futsal igriščih in bil vrsto let tudi del ajdovskih Kixov.

Ajdovsko Primorje se je takrat za sodelovanje in združitev z Biljami odločilo, ker je v članski ekipi igralo malo domačih igralcev in želja uprave je bila to popraviti. Zato so se odločili za združitev mladinskih in kadetskih ekip, kar je nato privedlo do edinstvenega uspeha.

Takratna ekipa: Mirza Tufekčić, Jan Vidic, Alan Milatović, Bojan Ilić, Emir Mehanović, Tadej Tancoš, Hinko Žigon, Tadej Tomažič, Davor Škerjanc, Valter Birsa, Nace Kosmač, Alan Faganel, Tine Vidmar, Martin Semenič, Jaša Žerjal, Tomaž Koron, Alen Petrovčič, Anej Radman Livaja, Mišo Pejakić, Tomaž Bizjak, Primož Barut, Miha Mozetič, Vedran Školnik, Matevž Slokar, Primož Koren, Patrik Močnik in Rok Eler. Trener Dušan Jerončič.

Deli Nazaj