Dogodek se je začel ob 10. uri dopoldne, ko se je več kot šestdeset tekačev zbralo v vasici Kamnje. Trasa ostaja enaka, dolga 4,8 kilometra z okoli 800 metri višinske razlike. Večina poti poteka po gozdnih in planinskih stezah, ki so ob jutranji svežini delovale povsem nedolžno... do prvega kilometra. Tempo najhitrejših tekačev je bil osupljiv, saj je najhitrejši tekač potreboval le 38 minut, najhitrejša tekačica pa le 45 minut. Rekord proge pa še vedno čaka novega izzivalca. Moški rekord tako ostaja pri 33 minutah in 14 sekundah, ženski pa pri 38 minutah in 53 sekundah.
Vzdušje na vrhu je bilo temu primerno zmagoslavno. Planinska koča na Mali gori, kjer se je tek končal, je postala stičišče utrujenih nasmehov, kratkih objemov in ponosnih izrazov na obrazih. Organizatorji so poskrbeli za okrepčilo, pijačo in praktične nagrade za najboljše. Posebnost prireditve so tudi ročno izdelani pokali, ki jih organizatorji vsako leto pripravljajo sami in tako dodajo osebno noto slavju. Tudi tisti, ki so končali zadnji, so bili deležni enakega aplavza, saj je gorski tek pač ena redkih športnih disciplin, kjer si vsak, ki pride do cilja, zasluži naziv junaka.
Dogodek ni privabil le domačih tekačev, temveč tudi goste iz drugih krajev Slovenije. K temu je pripomoglo tudi sončno vreme, ne prevroče, z rahlim vetrom, ki je tekačem pomagal ohlajati razgrete mišice. Gorski tek na Malo goro tako ostaja eden najlepših, čeprav zahtevnejših draguljev v koledarju športnih prireditev v Vipavski dolini. Združuje vse tisto, kar tekači iščejo – pristno naravo, izziv in skupnost. In še nekaj malega znoja za spomin.
Za odlično izvedbo dogodka so tudi letos poskrbeli predani organizatorji iz ŠKTD Kamnje‑Potoče, ob pomoči številnih prostovoljcev in domačinov. Njihovo delo ni samo tehnična izvedba teka, ampak tudi ustvarjanje pristnega vzdušja, ki ga tekači vedno znova pohvalijo. Prav zaradi takšnega truda in zavzetosti si Mala gora zasluži, da ostane vsakoletna stalnica v koledarju gorskih tekačev. Naj še dolgo traja ta lepa tradicija v srcu Vipavske doline.
* Vir in fotografija: Lana Marc