Dvorana Prve slovenske vlade Ajdovščina je bila sinoči znova polna izjemnih domačih športnic in športnikov, ki so se tradicionalno zbrali na prireditvi Športne zveze Ajdovščina. Tokrat sta moderatorske vloge prevzela Ana Štokelj in Sandi Škvarč, ki sta k besedi najprej povabila predsednika ŠZA Miloša Popoviča, kasneje pa je k mikrofonu pristopil še podžupan Mitja Tripković, ter v imenu ajdovske občine čestital za vse športne dosežke v letu 2025.

Po nekaj taktih glasbe domače zasedbe Pelhan pa so na vrsto prišli tisti, ki jim je bila prireditev namenjena. Športna zveza Ajdovščina je imela tudi letos obilo dela s pripravo priznanj za najboljše, tokrat jih je bilo potrebnih 74.  Največ je bilo tistih bronastih in srebrnih, ki pogosto romajo v roke tistih, ki se v svojih športih šele uveljavljajo, vmes pa so tudi taki, ki so v svojih športih že pravi veterani a so v letu 2025 uspešno tempirali svojo športno formo.

Priznanje za strokovno delo v športu je letos prejel Primož Bratina iz Lokostrelskega kluba Budanje, kjer začetki lokostrelstva segajo v leto 2007. Primož Bratina je bil prisoten že od takrat in je eden od ustanovnih članov kluba. Bil je od vsega začetka glavni motor za delovanje kluba: od idej za organizacijo, do izdelave opreme ter opremljanja in obnavljanja strelišča.Prav tako je vsa ta leta gonilna sila pri treniranju mladih lokostrelcev. Pod njegovim vodstvom danes posegajo po visokih uvrstitvah na tekmah slovenskega pokala, na državnih prvenstvih ter se udeležujejo mednarodnih tekmovanj.

Zlata priznanja so bila letos podeljena tri. Prejeli so jih alpska smučarka Andreja Slokar, plesalec Jon Ličen ter ŽRK Mlinotest. Vsi trije so v letu 2026 izjemno zastopali ajdovske barve na mednarodnem parketu in precej pripomogli k promociji našega okolja kot zelo športno uspešnega. Žal je Andreji Slokar poškodba ob zaključku lanskega leta preprečila letošnji olimpijski nastop a kot je sama dejala bo storila vse, da bo v oktobru znova na štartu tekem svetovnega pokala.

Največji aplavz pa je zasluženo prejel Stanko Čufer iz Dobravelj, ki je letošnji prejemnik statue – priznanja za življenjsko delo v športu. V desetletjih pred osamosvojitvijo je bila v Dobravljah ena bolj izpostavljenih športnih panog rokomet. V takratnem RK Dobravlje je zaigral tudi domačin Stanko Čufer, ki se je leta 1979 vrnil s študija in se 21 – leten zaposlil v osnovni šoli, kjer je do upokojitve pred tremi leti poučeval fiziko in tehniko. Vzporedno s poklicno potjo, je nadaljeval s športnim udejstvovanjem. Mladostnemu navdušenju nad tekom je dodal izobraževanje za rokometnega trenerja in nekaj sezon pomagal v domačem klubu, za podmladek je skrbel tudi v Mlinotestu.

Ob domačem igrišču je bil pogosto s fotografskim aparatom. Na dobraveljski osnovni šoli je je tekom resneje posvetil leta 1984, dve leti pozneje pa je z učenci sodeloval na prvem orientacijskem teku v Izoli. Tovrstno navdušenje in zanimanje je leta 1986 nadgradil s teki na smučeh in s šolsko ekipo so med drugim nastopili tudi na Trnovskih maratonih, na tekih na Blokah in na Predmeji. Zanimalo ga je vse, kar je bilo povezano s siceršnjim in tudi tekmovalnim gibanjem v naravi. Leta 1992 je s sokrajani v Ajdovščini pripravil prvi majski tek s startom in ciljem na Lavričevem trgu, ki v novejšem času poteka pod okriljem ŠZA, leta 2003 je s Klavdijem Slokarjem organiziral prvi Dobravski tek, skupno so jih pripravili 14. Stanko Čufer je član Planinskega društva Ajdovščina, sekcije orientacistov, obenem je član Radio kluba Ajdovščina. V obe h sredinah je mentor in tudi tekmovalec. Njegov največji uspeh je drugo mesto na svetovnem prvenstvu leta 2008 v Južni Koreji. Od leta 2003 je na ajdovskem vsako leto vsaj ena tekma v orientaciji, načrtovano svetovno prvenstvo je leta 2020 preprečil kovid. Izmed treh otrok je šla najbolj odločno po njegovi poti hčerka Ana, izvrstna gorska tekačica, ki je našla izziv tudi v turnem smučanju in se potegovala za nastop na letošnjih olimpijskih igrah. Stanko je na dobraveljski osnovni šoli aktiven tudi po upokojitvi, saj vodi orientacijski krožek. V dosedanjem 40 letnem obdobju je za tek in orientacijo navdušil vsaj 1000 učenk in učencev, jim bil mentor in sopotnik na treningih in tekmovanjih, pa tudi zgolj pri rekreaciji v naravi. Življenjski projekt, ki ga je peljal vzporedno s službo, navdušenje in strast, ki ga k tovrstnim izzivom nagovarjata tudi danes. Zgled in primer predanosti pri delu z mladimi, pri katerih je znal prižgati prvo in tudi naslednje iskrice potrebne za aktivno gibanje v naravi.

Čestitke.

Deli Nazaj