Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
#kolumna

Slovenci smo vsi ekologi

A kakor da že sam nakup ustekleničene vode ni dovolj neodgovoren, negospodaren in naravnost butast, pa ljudje plastenk po uporabi niti v koš za smeti ne morejo vreči, da njihove smeti ob prvem vetru ali dežju končajo v morju. Čudovito. Pa da ne bo pomote: to ne velja samo za obmorska mesta, temveč prav tako za smeti sredi Ajdovščine, Ljubljane ali Zgornje Kungote.

Ne šov, življenje gre naprej

Če so nama v času tekmovanja sodelujoči na Misiji Evroviziji dajali občutek, da se na njih lahko zaneseva, da so neke vrste najina glasbena družina, da jim lahko zaupava, so naju kmalu po koncu oddaje ti občutki zapustili. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi svetoval, kako naprej, kaj so pametne poteze in kaj ne, kako mehanizem deluje, kakšna so pravila, če pa se je slučajno kdo pojavil, je imel v mislih vedno lastno korist in je zato informacije podajal na način, ki bi mu omogočal profit. Tako je na tovrstnih šovih: ko odslužiš svoje delo, te zavržejo.

Varen pristan

Tako poslušamo domače, poslušamo sodelavce, sošolce, najbližje, ki naenkrat vedo vse o nas in nam znajo organizirati življenje, da bo pravo. Tako bom ostal v podjetju svojega očeta, dasiravno se ne strinjam z njim in je muka prenašati njegovo samodržnost, obenem pa se pretvarjati v delo, ki ga sploh nisem usposobljen. Tako se bom vrnil v ljubezensko razmerje z nekom, s katerim sem se pred nekaj časa razšel, predvsem zaradi tega, ker ga enostavno več nisem ljubil.

Ocena filma – »Dunkirk«

Filmskemu režiserju Nolanu moramo priznati, da je ustvaril mojstrovino, filmsko fresko, za katero lahko brez slabe vesti rečemo, da je ena najboljših vojnih vsaj v zadnjih desetih letih. Svoj opus pa je s filmom po resničnih dogodkih zopet popestril, da velja za enega najbolj raznovrstnih režiserskih raziskovalcev. Oglejte si Dunkirk, film, ki te dni polni kinematografe po zemeljski obli.

Živela sta bogatin in revež

Tistega bazena, ki si ga gradi direktor ene naših medijskih hiš, se izogibam zaradi strahu pred čirom na želodcu, ker me vpričo takšne sprevrženosti vsakič popade nepojmljiva jeza, ne izogibam se ga iz zavisti – veste, vest mi tako ali tako ne bi dopuščala čofotati v litrih lesketajoče se turkizne potrate, ko vem, da gre nepregledna množica ljudi vsak dan ne samo lačna, temveč tudi žejna spat.

Spo(r)azum

Očitno je, da se Hrvati ne obremenjujejo preveč z arbitražnim sporazumom, zanje je pravzaprav najbolj zanimivo, kako skrbi razsodba nas. To je jasno povedal tudi voditelj oddaje Otvoreno Damir Smrtić v ponedeljek na hrvaški nacionalni televiziji. Ob začetku oddaje posvečene arbitražnemu sporazumu, je dejal, da je današnji četrtek dan D za Slovenijo, za Hrvate pa zgolj še en navaden delavni dan.

Fatamorgana

Domovina nudi uteho, hrani sanje in streže razočaranja. Tujina je kot boksarska vreča, tiho požre vse brce in jezo, ki bi sicer segli dlje. Šele s tujega razglednega stolpa se domovina res razcveti. Domov se oziram z očmi zaljubljene najstnice, ki vsa svoja hrepenenja, želje in neobvladljivo brsteče občutke stavi na fanta, ki obetov nikoli ne bo (z)mogel izpolniti.

Vodnik po proslavah

Poznamo »Zvezdnične« in »Brezzvezdnične« proslave. Če je neka proslava »brezzvezdnična«, to pomeni, da so praporščaki določenih veteranskih društev užaljeni, posledica: priredijo si svojo proslavo. In seveda obratno, če je proslava »zvezdnična«, se pomladniki zbojijo za demokracijo in hitijo iskati harmonik, cerkvenega pevskega zbora in pomladnega govornika. Piše Nejc Furlan.

Slovensko novinarstvo – mrhovinarstvo / primer Gašper Tič

Mrhovinarji so zopet v polnem zagonu - smrt Gašperja Tiča odkriva vso kloako slovenskega novinarstva, kjer jebeš pieteto, če pa odkrivanje raznoraznih teorij prinaša večje število klikov. Še enkrat več so mediji pokazali svojo resnično nrav - da ne bo pomote, ne vsi.

Ne gane me, ne gane me, srce je kakor kamen

No. Mislim, da so temnopolti Američani lahko veseli, da so si svojo svobodo izborili pred dobrimi sto petdesetimi leti, saj si je v današnjem brezsrčnem svetu bržčas ne bi, dandanes se namreč vsem sladko in gladko jebe za živali, za morja, za gozdove, za travnike, za reke, za zrak – za sočloveka. Tako pač je, če dan na dan zatiramo sočutje, tako pač je, če srce je kakor kamen.

Biblija, prvi poskus

Predstava Biblija, prvi poskus pokaže tiste odlomke iz Svetega pisma, ki so morda včasih celo zapostavljeni, spregledani, posplošeni. Taka je tudi strahotna božja krivičnost zoper zvestega Joba, kateremu je Bog zaradi »stave« s Satanom pobral vse, kar je najbolj ljubil in se zdi na prvi pogled naivna, a je še en dokaz vsestranskega izbora ob kanonizaciji posameznih besedil.

Michel Houellebecq: Podreditev - Ocena romana

V razmerah, ko džihadistični terorizem velja za eno največjih sovraštev zahodni civilizaciji, je roman Podreditev privlačen že zaradi distopične slike, ki jo ponuja. Houellebecq je v njem postregel s podobo kaotične, razdeljene Francije leta 2022, v kateri politične razmere krojita skrajna desnica na čelu z Marine Le Pen in na drugi strani vzpenjajoča se stranka Muslimanska bratovščina. Država, ki jo zapuščajo Judje in jo dan za dnem pretresajo sovražni ekscesi, se med predsedniškimi volitvami znajde na kolenih.

Coração

Pripomba, ki je bila zadnje dni zelo pogosta. »To sploh ni evrovizijski komad.« No, kaj pa je pravzaprav evrovizijski komad? Podrto, prostaško fušanje, cenena koreografija, komadi, ki tudi s trenutnimi glasbenimi mainstream trendi nimajo kaj dosti povezave? Nekaj, kar je pač malo bolj urbana različica veselic? Angleško besedilo na prvo žogo? Pogosto tudi zelo šlampasta angleščina?

Simfonija žalostnih pesmi

Pandur je s Simfonijo otožnih pesmi odšel v pokrajino življenja in smrti. To se pravi tisti dve polji, ki človeka najbolj zaznamujeta. Svojevrstna baletna uprizoritev je torej nehote postala gledališki spomenik Tomažu Pandurju, saj je ta bila načrtovana še pred njegovim nenadnim odhodom. Piše Nejc Furlan.

Slovenija 2027: Partizani so fake news!

Slovenska politika je preperela in gnila, naj je staro ali mlado. Glavna odgovornost je na plečih javnosti. Kdaj bomo družno začeli obračati hrbet vsem osladnim nasmihanjem predsednika in zahtevati ne le protokolarne, temveč resnične odgovore? Dokler ne bo ljudstvo obkolilo parlamenta, bodo politiki zgolj dobro rejene uši na lasišču komaj 26 letne Slovenije. Tako mlada, pa izpita do krvi, Slovenija. Piše Katerina Vidner Ferkov.

Kolofon