Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
#kolumna

Ivan - slovenski filmski presežek

Realizem začetnih kadrov filma, ki prikazuje rojstvo naslovnega junaka je pomemben za slovenski film. V bistvu se ni rodil Ivan, v bistvu se je rodila nova ženska slovenskega filma. Lik Mare v neponovljivi igri karizmatične Maruše Majer je po dolgih letih poizkusov kopanja po ledu, vendarle prebil ledeno, kleno slovensko zemljo ter se dokopal do tako potrebnega napredka, kar ga dela enega najboljših slovenskih filmov zadnjih nekaj let.

Antidepresivi in tacanje z mačkami

Antidepresivi. In pomirjevala. Sliši se tako grozno. Kot nekaj, kar dajo človeku, ki ga prisilno odpeljejo v saj veste katero ustanovo. Pa ni grozno. Veste kaj je grozno? Živeti v bolečinah in agoniji. Niso tablete tiste, zaradi katerih sem danes razposajena, razigrana in tip iz reklame Kinder Country. Niso, ampak vseeno so mi pomagale. In nisem vsak dan okej. Ah, kje. Življenje ni pica.

Črvi v čudežni deželi

Navadno se izkaže, da imajo ljudje, ki zasmehujejo vse, kar je količkaj metafizično, zelo posplošeno predstavo o svetu, ker pač premalo vedo. A tem več veš, tem globlje v zajčjo luknjo toneš, dokler ne nazadnje spoznaš, da, glej ga zlomka, vse tiste prismode, ki po svetu tekajo s kristali in trobezljajo o avrah, pravzaprav vedo eno več kakor znanstveni fanatiki oziroma empirični skrajneži. Nova kolumna Petre Brecelj.

Vestern - LiFFe 2017

V Ljubljani se je v nedeljo slavnostno zaključil slovenski filmski festival LiFFe, verjetno najpomembnejši jesenski kulturni dogodek v slovenski prestolnici. Podrobno smo ga spremljali tudi na našem portalu, za zaključek pa vam Nejc Furlan predstavlja še odličen film Vestern, režiserke Valeske Grisebach. Vabljeni k branju.

Brez ljubezni - LiFFe 2017

V Ljubljani se je sinoči slavnostno zaključil slovenski filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi in najbolj kakovostnimi filmi evropske ter svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. Podrobno ga je spremljal tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem, predzadnjem zapisu posveča filmu ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva, Brez ljubezni. Film prinaša pogled na rusko družbo, ki jo prikaže skozi umazano ločitev, v katero poseže izginotje sina osrednjega para.

Oblika vode - LiFFe 2017

V Ljubljani poteka največji slovenski filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi in najbolj kakovostnimi filmi evropske ter svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. Podrobno ga spremlja tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem zapisu posveča filmu mehiškega režiserja Guillerma del Tora, Oblika vode. Smo kaj podobnega že videli? Ničkolikokrat. Pa vendar v taki sinergiji takšnega kolaža in podobnih motivov, zasije ta film kot povsem samostojna zgodba in ne kot dosledna restavracija že videnega.

Ubijanje svetega jelena - LiFFe 2017

V Ljubljani še vedno poteka filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi najbolj kakovostnimi filmi evropske in svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. V živo ga spremlja tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem tretjem zapisu posveti filmu The Killing of a Sacred Deer, grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. To ni tiste vrste film, ki bi si ga ogledali samo enkrat, gre za enega najbolj pretresljivih in žalostnih filmov tega leta, če ne še več. Velik film.

Plesalki na Kitajskem

»Pred kratkim sem v pogovoru s svojim prijateljem omenila nekaj o tem, da sem živela in plesala na Kitajskem, ko me je presenečeno pogledal: Čakaj, kaj? Bila si na Kitajskem?. Takrat sem se zavedla, da nekateri sploh ne vedo, da sva bili tam. In ker je to zagotovo dobra zgodba, bova nekaj napisali o tem«. Anisa Kete ter Kaja Besednjak o svoji kitajski plesni izkušnji.

Delavnica - Liffe 2017

V Ljubljani pravkar poteka filmski festival LiFFe, ki z aktualnimi najbolj kakovostnimi filmi evropske in svetovne produkcije popestri jesenski kulturni utrip slovenske prestolnice. V živo ga spremlja tudi Nejc Furlan, ki se v tokratnem zapisu posveti filmu L\' Atelier, francoskega režiserja Laurenta Canteta. Kot pravi ni treba, da si istega mišljenja ali celo prijatelj, da ne bi moral delati skupaj. Problem je v skrajnosti, ki se v filmu kaže zgolj v enem. Mar gnilo jabolko v zaboju res oboli še ostala zdrava?

Spomin zlate ribice

»Slovenija je na varni strani radarja«, je nekoč dejal predsednik vlade. Da, to je bil takrat Borut Pahor, ki si je zagotovil ponovni predsedniški mandat. Tudi danes si verjetno mrmra to misel, poleg tega pa najverjetneje še tisto krilatico o fantastičnem dnevu. In pri tem verjeto misli nase. On je na varni strani radarja in zanj je fantastičen dan.

Otroci so naše največje bogastvo - ali tržno blago?

Občutek imam, da živimo v svetu, ko se nam zdi, da družba od nas pričakuje, da moramo ustvariti nekaj več kot (če malo poenostavim) zgolj hoditi v službo, kuhati, jesti in spati. Mami blogi se zdijo le še en primer, ko iz vsakega še tako banalnega gradnika življenja poskušamo s pomočjo svetovnega spleta ustvariti nekaj več, dati nečemu vsakdanjemu dodano vrednost.

»Oseba pravičnika je najboljša vloga, ki jo more človek igrati« - ocena uprizoritve Don Juan, SNG Nova Gorica

To je Don Juan. Ne moreš mu zamerit. Kvečjemu ti gre na živce njegov podanik Sganarelle. Kar je Sančo Pansa za Don Kihota, to je Sganarelle za Don Juana. Njegova vest. Tisti, ki dosledno skrbi za etično držo, ki se bo obrestovala nadalje v nebesih. Oceno gledališke uprizoritve Don Juana v SNG Nova Gorica je pripravil Nejc Furlan.

Pišem. In še bom pisala.

Gre za terapijo posebne sorte. Pogovor je krasna stvar, seveda. Ampak zliti nabrano na papir? Uf. Včasih so bili to dnevniki, po tistem padcu z glavo naprej v tesnobo pa so ti dnevniki postali list interneta. Zakaj pa ne? Zakaj pa ne bi počela tistega, kar mi paše?

Dan odprtih vrat Kmetije Pipan na Planini

Marta Pipan je edina kmetica na Ajdovskem z dopolnilno dejavnostjo tradicionalno peko kruha. V ponudbi kmetije pa so še odlični domači sadni sokovi, sušene mesnine, domač sir in vino. Vse to pa lahko spoznate v živo, to soboto, ko bo na Planini dan odprtih vrat. V goste pa prihaja tudi Prof. dr. Janez Bogataj. Vabljeni.

Šola v naravi

Ne vem, kako je danes, a tedaj je bilo otipavanje v osnovni šoli nekaj naravnega, noben profesor ga ni jemal resno in tudi punce smo se kaj hitro naučile, da moramo malo stisnit zobe, pa bo mimo. Sprehod po hodniku je bil nemalokrat špalir ponižanja, ki se je včasih nadaljeval tudi po šoli. A ker se nam je to zgodilo vsem, še ne pomeni, da je nepomembno – ali pa da se s tem ni treba ukvarjati.

Kolofon