Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
#kolumna

Kolumna: Emancipacija 2.0

Zahodnjaška družba že tradicionalno daje prednosti moškemu polu, ne ženskemu. Namesto da bi sprevidela, da je osebnost slehernega moškega in sleherne ženske posledica prepleta ženskih in moških prvin, je vzpostavila zakrknjen red, kjer naj bi bili vsi moški možati in vse ženske ženstvene, ter moškim dala vodilne vloge in večino privilegijev.

Kolumna: Kdo bo naslednji / koga bodo naslednjega odstopili mediji?

Mogoče bi bilo celo smiselno, če bi naslednjega ministra preverili vse do vrtca, če ni slučajno takrat kakšni punčki zalimal “čigumija” v lase, ali pa ukradel kakšen dodaten kos kruha. Ker mediji lahko v določenem trenutku izbrskajo tudi takšne podatke in to izkoristijo za medijski umor. Ker interesi. Ker kapital.

Kolumna: Biti lokalni »kulturnik«

Ko grem s svojim pokvarjenim računalnikom k prijatelju serviserju, ki se na to spozna, mu ne rečem »ah, saj to zate ni nič. Bodi vesel, da popravljaš meni.« Logično mi je, da bo svoj čas in sposobnosti posvetil mojim problemom in zato ta čas ni samoumeven. Tudi kultura je svojevrsten servis, antivirus in hkrati posodobitev. Vsak kulturni »akt« je vsekakor duhovno-intelektualni napor. Pa naj se sliši še tako pretenciozno.

Recenzija uprizoritve: Ivanov

Bilo bi naivno, če bi zgodnjemu dramskemu besedilu ruskega klasika Antona Pavloviča Čehova pripisoval pretiravanja, podobno velja za svežo odrsko uprizoritev iz ljubljanske drame režiserja Aleksandra Popovskega. Kriz, takšnih ali drugačnih, ki pridejo po štiridesetem letu enostavno (še) nisem doživel. Lahko si pa predstavljam malodušje, bedo, žalost, ki veje tako ali drugače iz akterjev te ruske drame. To pa je vse. Zato o tem ne bom razpredal v nadaljevanju.

Kolumna: Katedrala svobode ne obeta večjih kratkoročnih sprememb na političnem prizorišču

Nič ni večno. Tudi SDS in njen predsednik ne. Prav tako ne bodo večne vse armade trolov, ki na spletu in v nekaterih medijih zdravijo svoje frustracije. Slej ko prej bo prišlo do prenove. Toda, do tistega trenutka utegne miniti še zelo veliko časa in vmes se lahko veselimo še kar nekaj novih obrazov leve sredine, ki se bodo na vsakih volitvah prikazovali za nove rešitelje.

Kolumna: Razsvetljenje v pajkicah

Joga je ena tistih dejavnosti, do katerih imamo ljudje odnos, kot do tartufov – popolna predanost ali prav toliko popolen odklon. Sam sem si pred časom dejal, da je to nekaj, kar preprosto moram preizkusiti, saj to fleksibilno prakso obkroža toliko stereotipov, da radovednosti ni konca. Za povprečnega posameznika je namreč joga nekakšna mistična mešanica meditacije, silovitega telesnega raztezanja in Keglovih vaj.

Kolumna: Kultura je naša

Včasih sem v precepu. Za portal napišem subjektivno mnenje o uprizoritvi, ki sem jo videl v Ljubljani, Novi Gorici, o filmu, ki nima nikakršne geografske povezave z vipavskim okolišem. Najprej pomislim, zakaj pa bi sploh o tem? Ker ni važno, če kulturo vidimo v Ljubljani, Mariboru, Londonu, Šanghaju ali v kulturnem domu v Vipavi. Vedno je izraz časa, prilagoditev razmeram, je elastična, ne pozna kilometrov, pozna pa mnogokatere poti.

Kolumna: Minevanja

Odnosi so vse. V celoti določajo kvaliteto življenja. Vendar odnosov ne morem izbrati, lahko pa izberem kvaliteto odnosov. Moja odločitev je, koliko časa in energije posvetim določenemu odnosu in v koliko neprijetnih (iskrenih) pogovorov sem se pripravljena spustiti, da pridem zadevi do dna, kadar je to potrebno.

Gledališče: Je o ljubezni še kaj nepovedanega?

Ljubezen je kot motiv vseprisotna in nepogrešljiva skozi celotno zgodovino umetnosti in velikokrat ključen problem k obravnavanju tematik. Kaj dandanes še lahko povemo o ljubezni, pa se je skupaj s svojo ekipo spraševala Maša Pelko v avtorskem projektu O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni, ki je na odru Male Drame zaživel v začetku novembra.

Kolumna: Glej ptička!

Rečeno je bilo, da te astronomija naredi ponižnega in da utrdi tvoj značaj. Morda nič ne nazorneje ponazori nespametnosti človeške nečimrnosti kakor ta odmaknjena podoba našega majcenega sveta. Zame poudari našo odgovornost, da smo drug do drugega prijaznejši ter da ohranimo in cenimo medlo modro piko, edini dom, ki smo ga kdaj koli poznali.

Kolumna: LOG #9

Vedno in povsod se lahko nasmehnemo. Vedno in povsod je prav, da se nasmehnemo, nasmeh je nalezljiv, prav je, da druge nalezemo z nečim lepim, dobrim, prijetnim. Vedno in povsod je prav, da se smejemo. Situacijam. Sebi. Napakam, izkušnjam. Prijetnostim in neprijetnostim. Prav, da se smejemo sebi. Več tega potrebujemo in svet nas take rabi.

Najboljši filmi leta 2018

Kolut filmskega leta 2018 se približuje h koncu in v sklep lahko zapišemo marsikaj. Predvsem pa lahko vsaj približno sestavimo lestvico filmov, tujih in domačih, ki smo si jih najbolj zapomnili in ki tudi z naključnim vrstnim redom zapisa niso obremenjeni. Kako je filmsko leto 2018 videl in ocenil Nejc Furlan si preberite v spodnjih vrsticah.

Gledališče: V imenu matere

Kako napisati dramo, ki bo govorila o Slovencih, a ne bo pregovorno »slovenceljska« v smislu konkretizacije, da je vse narobe, vse hlapčevsko, butalsko, groteskno, popačeno, da igralci ne bodo izpadli kot da so vsi bečki konjušarji. Svetina, gospod kot je, je to elegantno naredil v svoji drami V imenu matere, ki je pred kratkim doživela premiero na velikem odru SNG Drama Ljubljana.

Film: Posledice Hiše Marije pomočnice

Ste brali Cankarjevo Hišo Marije Pomočnice? Če ste jo, mar ni podobna Štantetovim Posledicam? Posledice so Hiša Marije Pomočnice 21. stoletja. Če bi Cankar sedaj živel, bi postal scenarist Posledic. Bleda, šibka telesca deklet so zamenjali čvrsti, postavni fantje. Hiralnico je zamenjal vzgojni zavod. Vrabca Hanzka je zamenjala podgana Fifa. Malči je zamenjal Andrej. Vzporednice so.

Liffe 2018: 112

V Ljubljani se je pred kratkim zaključil slovenski filmski festival LiFFe, verjetno najpomembnejši jesenski kulturni dogodek v slovenski prestolnici. Podrobno smo ga spremljali tudi na našem portalu, zato vam tokrat v branje ponujamo opis odličnega filma, danskega psihološkega trilerja, 112. Za vas si ga je ogledal Nejc Furlan. Vabljeni k branju.

Kolofon