Uporaba slikovnih zemljevidov je bila že od nekdaj izjemno obširna, saj so le-ti odličen medij za prenos informacij, ne le realnih, temveč tudi fiktivnih krajev, časov in zgodovine. Raziskovati zgodovino zemljevida pomeni stopiti v svet, kjer kartografske praznine polnijo groteskna bitja, kjer prek neznanih plitvin prežijo morske pošasti in osamljeni otoki, svet, kjer so zamegljene meje med mitom in realnostjo. Zemljevidi, ki so nastali skozi tisočletja odkrivanja sveta, pričajo o odkritjih (pa tudi fantazijah in včasih lažeh) raziskovalcev, popotnikov in kartografov.
Zagotovo ste že slišali \"ne mi pa ne rabmo arhitekta\", ali še bolje \"kaj bom plačavu unga, ki mi bo pamet solu in sanju kako nej naredim s svojim dnrjem\", \"arhitekt je drag, bom jst rajš majstra poklicu in nrdu\".... In še bi lahko naštevala o teh cvetkah marjetkah, ki jih poslušam vsakodnevno odkar sem javno povedala, da se želim podati v svet projektiranja in kreiranja bivalnih površin.
\"Rajska dolina obstaja\" je lani poleti pisalo na oglasih, s katerimi je Vipavska dolina po prvem valu epidemije korona virusa vabila turiste, naj jo znova obiščejo. Ljudje iz številnih dežel so bolj kot kdaj koli prej obiskovali uradni turistični portal in raziskovali našo rajsko lepo dolino. Prišlo pa jih je bistveno manj kot v letih pred tem. Za nekaj turistične živahnosti so poskrbeli tokrat številčnejši slovenski gostje, pravega vzdušja poletne turistične sezone pa ni bilo. Samo upamo lahko, da so očitno všečni oglasi ljudem ostali v spominu in da nas bodo obiskali takoj, ko bo to spet mogoče.
Tudi jaz sem šla v Ikeo na svoj terapijo, ko sem se prvič selila na svoje. Prav svoje svoje, od koder bom šla samo čez šrango ali z nogami naprej. Z najboljšo prijatlejico sva si izposodili Diva mobil. To je bil star pickup, ki je bil cel polepljen z roza folijo, na njej pa je bila narisana huda bejba. Najprej sva pred mojim blokom podrli celo vrsto kant za smeti, potem pa hop na gas in proti Gradcu.
Otresti se okov globoko zakoreninjenih pričakovanj in zaživeti po svojih merilih ni osrečujoče le za tiste, ki se za to odločijo, temveč s tem dajejo zgled in pogum tudi drugim. Ni narobe biti samska po tridesetem, živeti le z mačkami, biti enkrat ali večkrat ločena, brez otrok ali z otroki z več različnimi partnerji. Ni narobe izbrati svojega načina življenja.
Mineva eno leto, odkar sem se vrnil z zadnje službene poti. Če ji danes tako lahko sploh rečem. Bila je to bolj pot odpovedanih dogodkov, iskanja zadnjih oaz predpandemičnega zaprtja sveta in poslovilna turneja od sveta, znanega pred 2020. Kje je prihodnost mestnih in poslovnih središč? Pandemija bo enkrat preklicana in virusi verjetno zajezeni. Vprašanje pa je, če se bodo ljudje res vrnili v svoje prejšnje navade, vsakodnevne vožnje na delo v pisarnah in po nakupih.
Promet ne jemlje le ogromno prostora in znižuje kakovost družabnega življenja, ampak tudi odvzema prostor za zelenje v urbanih območjih. Čas je, da se nehamo odpovedovati mestnim površinam zaradi avtomobilov. Zmanjšamo promet. Tako bodo mesta postala bolj zelena in prijazna za življenje.
Pozdravljeni. Naj vam takoj povem, da sem v škripcih. Urednik me je prosil, če napišem nekaj malega za tole ljubko glasilo. Ker težko rečem ne, on pa je jako simpatičen možak, s katerim deliva vsaj dve skupni strasti, najmanj rebulo in gorsko kolo, sem rekel da in ga šele po usodnem da prijazno pobaral, o čem pa naj sploh teče beseda. \"O Wajdušni,\" je rekel z usodnim tonom lokalnega patriota, ki spravlja v zadrego, saj predvideva, da o mestu, ki mu pripada, vsi nekaj malega vemo.
Namesto, da bi pred vstopom v pomladni letni čas poiskala očeta lastnih otrok in bi tako med sprehodom bila vsaj ena izmed dlani topla, skačem po internetnih trgovinah kot zmešana. Brez maske. Še v pižami. S postano kavo ob strani in če bi kadila, bi na desni počival ogromen kristalni pepelnik iz Rogaške, poln ostankov predihanih cigaret.
Ljudje smo socialna bitja. Brez svojega krdela ne zmoremo preživeti. Osamljenost navznoter in navzven nas lahko razžre. Zaradi nezadovoljenih potreb v odnosih je naša kvaliteta življenja pomembno znižana. Brez odnosov težje najdemo smisel za življenje. Epidemija je močno izpostavila potrebo po pristnih, urejenih, trdnih odnosih. Relacijske potrebe po sprejemanju, spoštovanju, razumljenosti, izražanju sebe, po čustveni varnosti, pomembnosti, vrednosti, izražanju ljubezni, so temeljne človeške potrebe.
Ko sva končno izčrpani sedli v avto in se začeli voziti, je tu in tam tišino prekinila le kakšna izjava v stilu: »Jaz sem čisto gotova …« Na koncu sva sklenili, da je najino čustveno in fizično stanje po tej izkušnji posledica dejstva, da nisva bili obkroženi s tolikšnim številom ljudi že več mesecev in da je to bil preprosto preveč »odrasel opravek«, na katerega najina študentska mentaliteta še ni pripravljena.
V zadnjem času smo z vseh strani bombardirani z oznakami “zeleno”, “eko”, “bio”, “trajnostno”, itd… Porajati se nam začne veliko vprašanj. Zakaj kar naenkrat vsa podjetja govorijo o trajnosti? Kaj je želeni rezultat teh “novih” trajnostnih pobud? Je kompenziranje ogljičnjega odtisa odraz resnične skrbi za planet, ali samo promocija posameznega podjetja? Kaj pomeni izraz “ogljična nevtralnost”, ki ga vse pogosteje slišimo? V današnjem zapisu želim posebej osvetliti naše nakupovalne navade.
Vzrokov zakaj po uspešno opravljeni rehabilitaciji pride do ponovnih recidivov je veliko. Eden od teh vzrokov je razpad družine ali nezmožnost le te, da bi se prilagodila in zarasla skupaj z osebo, ki se je rehabilitirala. Veliko oseb uspešno zaključi programe zdravljenja in rehabilitacije zaradi zasvojenosti z alkoholom. Žal pa se pri povratku v domače okolje in družino velikokrat ponovno zapijejo ali zapadejo v druge oblike zasvojenosti.
Junija bosta minili dve leti odkar sem nastopil delovno mesto direktorja Zdravstvenega doma Ajdovščina. To pomeni, da sem šele toliko časa del javnega zdravstvenega sistema. Kar je po eni strani že dolgo, če upoštevamo, da čakam na možnost sodelovanja z že četrtim zdravstvenim ministrom - g. Šabeder, g. Gantar, g. Janša, g. Poklukar (?).
Včasih se sprašujem ali sem arhitekt ali psiholog. Moje delo je načrtovanje in razumevanje prostora, sočasno z omenjenim pa nekako vedno sovpada razumevanje posameznika, njegovih potreb in usmeritev. V želji najti konkreten in ugoden rezultata s katerim je zadovoljen tako investitor, kot tudi projektant. Seveda je vse skupaj povezano tudi s financami.
Spletna stran Lokalne Ajdovščina je namenjena promociji Vipavske doline, širjenju lokalnih novic ter spodbujanju občanov k različnim aktivnostim. Vse z namenom za kvalitetnejše bivanje v najlepši dolini na svetu.
Spletni portal Lokalne Ajdovščina je na voljo tudi vsem vam, ki bi radi svoje delo, storitve ali dogodke bolje predstavili širši javnosti. Naš portal praktično celotno območje Vipavske doline, marsikdaj pa tudi širše, širino sporočanju pa odslej daje tudi tiskana izdaja Lokalnih Ajdovščina, ki jo v poštne nabiralnike prejmejo občani Ajdovščine. Za urejanje Lokalnih Ajdovščina skrbi Zavod Disisdis, ki v svoji zgodbi ponuja še marsikaj, kar vam lahko olajša pot do boljše promocije.
Pišite nam ali pa nas pokličite in z veseljem se bomo potrudili za vas in vaše potrebe.
DISISDIS – KREATIVNE KOMUNIKACIJE:
OGLAŠEVANJE NA SPLETNEM PORTALU LOKALNE AJDOVŠČINA
OGLAŠEVANJE V TISKANI IZDAJI LOKALNE AJDOVŠČINA
PRIPRAVA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE
PRIPRAVA PR TEKSTOV
PRIPRAVA REKLAMNIH BANNERJEV
IZDELAVA IN UREJANJE PROFILOV NA SOCIALNIH OMREŽJIH