Po enem tednu sem ugotovila, da ima delo od doma kar tri prednosti: zelo dolgo lahko ostaneš v pižami, hladilnik je na dosegu roke in nimaš morebitnih distrakcij za kavo s sodelavci; a se mi zdi, da so ravno naštete lastnosti istočasno pomanjkljivosti, ki imajo lahko dolgoročno slab vpliv na posameznika.
Po dolgem času ponovno nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila, Vesna Perhavec Vodovnik, je imela v zadnjem času nekaj zdravstvenih težav, zato je bilo kar precej premora od zadnje objave. Zanimivo literarno delo objavljamo v odlomkih in tako je danes na sporedu sedemindvajseti del zgodbe. Vabljeni k branju, ki vam lahko v teh dneh krajša dolgčas.
V ljudi ne buljim, ženske tu in tam ogovarjam bolj sama zase. Kako je denimo treba postriči razcefrane konice las, kako bistveno atraktivnejše bi bile v ožjih oblačili, ne pa da hodijo naokoli le v indijskih dekcah ali športno preširokih trenirkah, ob vsem tem pa so še jezne na svoje moške, ki seveda pogledujejo po drugih. Ne nujno mlajših, vendar urejenih žensk, ki so vsaj tu in tam malce vendarle zaljubljene vase. Za takimi, ki se roko na srce znajo ljubiti same s seboj.
Vse pogosteje se srečujem z reševanjem stanovanjske problematike mladih. Mladi takšni kot smo, polni idej in projektov, pozabljamo na omejitve. Ja včasih sanjamo gradove v oblakih in nas na koncu prizemlji kruta realnost. Včasih obupamo, spet drugič iščemo rešitve. Generacija mladih, ki sedaj začenja z reševanjem stanovanjske problematike se v veliki večini srečuje z adaptacijo, dozidavo ali prezidavo objektov grajenih med 1980 in 2000.
Tudi če v tej državi uvedete popolno cenzuro, če začnete zaiprati in streljati vplivneže, ki mislijo drugače, bodo ljudje še vedno imeli svoje mnenje. To bo pod površjem, malodane nevidno, a bo. Niti na Facebooku ne bo treba ničesar deliti. In ker bo potlačeno, bo nevarnost, da eksplodira še mnogo večja. Saj že vendarle vidimo, da se marsikje po svetu vrstijo množični protesti proti vladnim ukrepom, ponekod so celo že nasilni. Mar res mislite, da je Marko Potrč tisti, ki je zavedel toliko Slovencev, da se zdaj Covid-19 veselo širi po državi?
Ljudje večinoma dihamo skozi nos in ljudje, ki ne pomislijo, kako virusi potujejo, imajo z masko pod nosom lažni občutek varnosti. “Saj imam masko,” si rečejo. “Priden sem in odgovoren, zato si lahko privoščim več tesnejših stikov, lahko grem na pico ali v trgovino.” Še enkrat: maska pod nosom je skoraj enako neučinkovita kot odsotnost maske.
Po nekaj zabavnih mesecih, ko so se Vipavke in Vipavci na poti v trgovino zaletavali v znane obraze s televizije, je tudi ta direndaj potihnil. V Marjanci ni bilo več gneče, poštarica ni imela več nobenih tračev, kje se Ivanička preoblači in kake barve modrc nosi. Odslej se pri njej dobi samo še položnice in račune. Le reka Vipava je še zmeraj tekla pod svojimi mostovi in čakala, da se vrnejo frajerji z megafoni, postavni igralci z namazanimi trepalnicami in gospe igralke s ta nobel viklerji.
Konec leta 2018 so mikroplastiko odkrili v vseh osmih vzorcih blata, ki so jih vzeli prostovoljcem iz Evrope in Azije, zdaj pa na arizonski državni univerzi razvijajo metodo, s katero bodo iskali plastiko v človeških tkivih in organih. »Bili bi naivni, če bi mislili, da je plastika povsod, samo v nas ne,« je dejal eden od tamkajšnjih raziskovalcev, kajti plastično onesnaženje je prisotno v vodi, v zemlji, v zraku – resnično povsod. Pa se sedaj tudi vi sprašujete, od kod vsa ta plastika sploh pride v okolje?
Nekje se pač moramo znova naučiti poiskati pravo resnico. Številne verzije resnic nas begajo. Preveč jih je, pravzaprav jih je neskončno. Puščajo nas v negotovosti. Znamo še zaupati mediju in njegovi resnici? In ker ne zaupamo mediju, tudi ne zaupamo človeku, ki v tem istem mediju podaja svojo resnico. Resnica žal ni vedno mišičasta, seksi, belih zob in super postave.
Ura je okrog desete dopoldan. Učinek prve kave popušča, razmišljate o drugi, trebuh vas že opominja, da je čas za malico. Ko pridete v pisarno se vaš pogled ustavi na mizi. Zagledate cel kup papirjev, čaka vas vodenje sestanka in vsebine sestanka še neodprte grozeče ležijo na mizi. Telefon zvoni, »Le koga sem pozabil/-a poklicati?« In zvečer pričakujete obisk, stanovanje je razmetano, hladilnik je prazen in vi, ki ste vedno izvrstni gostitelj boste razočarali… STOP! Ustavimo tukaj film. Kakšen občutek v telesu je povzročil zgornji opis?
Rekreativni kolesarji na cesti nikakor ne predstavljamo ali uprizarjamo spektakla. Smo le ovira na teritoriju, ki po njihovem prepričanju pripada avtomobilom. Srne ne povozijo, ker jih skrbi, kaj bo s pločevino na kredit, ki je zavarovana z delnim kaskom. Kolesarja ne povozijo, ker je to kaznivo dejanje. Vendar pa jasno in glasno dajo vedeti, da bi ga, če bi le lahko, kar tudi vehementno razglašajo po družabnih omrežjih in izza volana celo objavljajo fotografije nesrečnikov, ki so jim zaradi takšnega ali drugačnega razloga na hrbet narisali tarčo.
Povezovanje je naravni mehanizem, ki dojenčku omogoča preživetje s tem, da se veže na svojo mamo ali skrbnika. Mehanizem povezovanja deluje podobno kot mehanizem odvisnosti, saj je dojenček obenem tudi odvisen od nege oseb, s katerimi je povezan. Povezovanje z drugimi nudi biološko ugodje, ki je del tega preživitvenega mehanizma.
Danes zaključujem predstavitev teme omogočevalcev. Obenem vabim vse, ki imate s svojimi bližnjimi težave na področju odvisnosti ali motenj hranjenja, da se nam pridružite na skupinah za svojce. Zakaj so pomembne skupine za svojce? Ena najpomembnejših stvari je začeti izražati svoja čustva in opustiti strah. Za ta del je izrednega pomena podpora skupine in terapevta. Človek, ki ne deluje iz strahu, temveč iz vere v dobro in verjame v dobri del odvisnika je močen.
Če letos še niste bili v Beli krajini, potem ste verjetno med redkimi izjemami. Tja se je namreč odpravilo rekordno število ljudi, porast domačih turistov pa je pri ljudeh sprožila različne reakcije. Tako zunanji obiskovalci, ki so prišli sem na oddih, kot tudi lokalni prebivalci tarnajo nad prevelikim številom turistov, ki je nad vsemi pričakovanji. Hkrati so tisti, ki skušajo od turizma preživeti teh obetajočih številk veseli, saj zna biti že naslednje leto vse drugače. Veliko ljudi se je namreč odpravilo v Belo krajino, ker je še do nedavnega veljala za odmaknjeno in neodkrito regijo.
Rada se slepim z mislijo, da smo čisto normalna družina. Res je, da mi hodi na roko dejstvo, da je vedno manj normalnih ljudi in je zato nenormalno že skoraj normalno. Zakaj imam našo družino za normalno? Ker imamo vse normalne atribute: imamo moža in ženo, ki imata vsak svojo službo, imamo hišo (res je, da nam manjka pes, tu smo malo v odklonu od normalnosti), dva otroka in avto, ki je, le kaj bi bil drugega, karavan.
Spletna stran Lokalne Ajdovščina je namenjena promociji Vipavske doline, širjenju lokalnih novic ter spodbujanju občanov k različnim aktivnostim. Vse z namenom za kvalitetnejše bivanje v najlepši dolini na svetu.
Spletni portal Lokalne Ajdovščina je na voljo tudi vsem vam, ki bi radi svoje delo, storitve ali dogodke bolje predstavili širši javnosti. Naš portal praktično celotno območje Vipavske doline, marsikdaj pa tudi širše, širino sporočanju pa odslej daje tudi tiskana izdaja Lokalnih Ajdovščina, ki jo v poštne nabiralnike prejmejo občani Ajdovščine. Za urejanje Lokalnih Ajdovščina skrbi Zavod Disisdis, ki v svoji zgodbi ponuja še marsikaj, kar vam lahko olajša pot do boljše promocije.
Pišite nam ali pa nas pokličite in z veseljem se bomo potrudili za vas in vaše potrebe.
DISISDIS – KREATIVNE KOMUNIKACIJE:
OGLAŠEVANJE NA SPLETNEM PORTALU LOKALNE AJDOVŠČINA
OGLAŠEVANJE V TISKANI IZDAJI LOKALNE AJDOVŠČINA
PRIPRAVA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE
PRIPRAVA PR TEKSTOV
PRIPRAVA REKLAMNIH BANNERJEV
IZDELAVA IN UREJANJE PROFILOV NA SOCIALNIH OMREŽJIH