Pretirana samozavest, s katero so napumpani Američani, je lahko koristna v svetu, ki večkrat reče ne kot da. Pomeni pa tudi, da ljudje ne priznavajo lastne krivde za neuspeh ter da krivdo valijo na druge. Slovenci nikakor ne razmišljajo tako. Osnovni konstrukt slovenske mentalitete je, da se morajo ljudje potruditi po najboljših močeh, da bi šli skozi življenje, nikakor pa naj ne pričakujejo preveč. Američani pa pričakujejo vse in naredijo zelo malo, da bi to dosegli.
Vsak se kdaj znajde v jezikovni zagati in se zateče po pomoč na splet ali k strokovnjaku. Vsak se kdaj jezi nad drugimi, ki ne uporabljajo »pravilne slovenščine«. Sta vam takšni situaciji znani? Pred vami so štirje odgovori na jezikovna vprašanja, ki smo jih pripravili pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na programu Slovenistika na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici pod mentorstvom doc. dr. Helene Dobrovoljc. Vprašanja so zastavljali anketiranci v raziskavi, vsi so bili iz Vipavske doline.
Brez kavča ne bi toliko sedeli, bolj zgodaj bi se odpravili spat in posledično bi več spali, ne bi toliko gledali televizije, predvsem oddaj, ki si jih pravzaprav nismo želeli ogledat ter informativnih oddaj kot so poročila. Mogoče tudi pametni telefoni brez kavča ne bi bili tako neprecenljivi. Brez kavča bi se mogoče več družili in pogovarjali, manj bi grizljali čipse in piškote, predvsem pa bi se več premikali in kurili odvečne kalorije.
Danes nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Zanimivo literarno delo bomo v odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu petnajsti del zgodbe. Vabljeni k branju.
Joker je primer stripovskega revizionizma, saj ta ne upošteva nujno stripovskega kanona, so pa njegovi akterji bolj ali manj prisotni. Predvsem Thomas Wayne, ki vodi družinsko podjetje, multinacionalko, in s tem omogoča kruh mnogim meščanom Gothama, sedaj namerava postati še gothamski župan, iz česar sledi logičen sklep; kapitalistični sistem oblastiželjnih mogotcev je pokvarjen, a je žal nujno zlo, ki pogojuje shajanje delavskega razreda.
»Bližamo se neznanski indiferenci,« je v Tovarišiji leta 1943 zapisal Kocbek, »ki je ne bo mogla razložiti nobena kolektivna psihologija.« Stisko, ki se neogibno porodi iz brezbrižnosti in samozaverovanosti, pa bo s tabletami očitno poskušala pozdraviti psihiatrija, čeprav je edino pravo zdravilo zanjo, ironično, prav tovarišija – kar nam bi moralo biti že dolgo jasno.
Na kratko? Moški si želijo vse, česar doma nimajo. Samske ženske smo zanje nezanimive. Take, ki pokažejo jasno zanimanje ali se odzovejo na flirt še manj. Oni bi tiste, ki so v vezi, da ne bi preveč pritiskale in želele resni status. Zakaj smo samske največkrat samske in kje so tisti prav tako osamljeni moški, mi ni povsem jasno.
Gozdarji s 100 let staro smreko pod pazduho so lahko zelo seksi. Pot jim teče po golem hrbtu in smolo si brišejo v zguljene kavbojke. Z velikimi dlanmi, težko sekiro in rjovečim džipom so veliko bolj privlačni od poženščenih hipsterjev na specialkah. V nogavicah s kaktusi, s povoščenimi brki, v trenerki speglani na črto.
Danes ali pa v naslednjih dneh boste občani in občanke Ajdovščine, v poštne nabiralnike prejeli tretjo tiskano izdajo Lokalnih Ajdovščina. Le ta prinaša kup zanimivih vsebin, intervjuje, kolumne in predstavitve posameznikov in podjetij. Tokrat posvečena delu in tistim, ki delajo. Vabljeni k branju.
Glede na to, da o pustošenju amazonskega deževnega gozda na Instagramu govorita celo Gisele Bündchen in Leonardo DiCaprio, kaže, da res ves svet gleda – pa nam je mar? Včasih se mi zdi, da nam je važno le, da wi-fi lovi in da so šoping centri odprti do devetih zvečer, za vse drugo pa se nam sladko jebe.
Poletje se že počasi poslavlja, deževna jesen že trka na vrata. Dolgi poletni večeri so že preteklost, poletne oblekice pa bodo svoj prostor v omari pustile jesenskim jaknam in dolgim hlačam. Verjetno se že sprašujete s čim je povezan naslov in prvi odstavek tega posta? Povezan je s kopičenjem nepotrebnih stvari.
Morda se vam zdi to nedolžna šala, vendar prav to je seme nestrpnosti, ki se pognojeno z (ne)pravimi pogoji sčasoma razbohoti v, recimo, raznorazne varde, neonaciste in podobne rasistične skupine, ki se pod krinko domoljubja organizirajo, da bi nas \'branili pred notranjim in zunanjim sovražnikom\' (Štajerska varda) ter bi \'poskrbeli za obstoj belcev in zagotovili prihodnost za bele otroke\' (neonacisti).
Vsi prihodi so si podobni, rečem, kadar me daje domotožje, vsak odhod pa je nesrečen po svoje. Če je dom res tam, kjer se končajo vsi poskusi bega, kot pravi Mahfuz, potem je ta prihod morda za večno odložen v prihodnost. In morda je prav v tem hrepenenju vsa skrivnost. Zato namesto domoljubja raje izberem domotožje. Ne zato, ker raje tožim, kakor ljubim, temveč ker se mi venomer toži po boljšem svetu, kot je ta, ki ga imamo.
Vse preveč smo talci skrajnežev, nekaj, kar je tudi posledica nenehnih bojev na družabnih omrežjih in porumenelih medijev, ki živijo od zgražanja, sovraštva, strahu in iskanja razlik. Zakaj ne more biti socialist ponosen na svojo državo, obešati zastavo in zagovarjati regulirane migracije? Zakaj ne more konservativec razumeti želja in strahov migrantov in vztrajati na humanem odnosu do njih, tudi če ti kršijo zakon ob ilegalnem prestopu meje?
Branje je nekaj, kar vsak posameznik dojema drugače. Verniki sveto knjigo vidijo kot pot do božje resnice, v renesansi je brati pomenilo odkrivati samega sebe, v razsvetljenstvu verjeti v razum in napredek, v času reformacije so bile knjige pripomoček za socialno preobrazbo, dandanes pa nam služijo predvsem kot način pridobivanja novih informacij in preživljanja prostega časa.
Spletna stran Lokalne Ajdovščina je namenjena promociji Vipavske doline, širjenju lokalnih novic ter spodbujanju občanov k različnim aktivnostim. Vse z namenom za kvalitetnejše bivanje v najlepši dolini na svetu.
Spletni portal Lokalne Ajdovščina je na voljo tudi vsem vam, ki bi radi svoje delo, storitve ali dogodke bolje predstavili širši javnosti. Naš portal praktično celotno območje Vipavske doline, marsikdaj pa tudi širše, širino sporočanju pa odslej daje tudi tiskana izdaja Lokalnih Ajdovščina, ki jo v poštne nabiralnike prejmejo občani Ajdovščine. Za urejanje Lokalnih Ajdovščina skrbi Zavod Disisdis, ki v svoji zgodbi ponuja še marsikaj, kar vam lahko olajša pot do boljše promocije.
Pišite nam ali pa nas pokličite in z veseljem se bomo potrudili za vas in vaše potrebe.
DISISDIS – KREATIVNE KOMUNIKACIJE:
OGLAŠEVANJE NA SPLETNEM PORTALU LOKALNE AJDOVŠČINA
OGLAŠEVANJE V TISKANI IZDAJI LOKALNE AJDOVŠČINA
PRIPRAVA CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE
PRIPRAVA PR TEKSTOV
PRIPRAVA REKLAMNIH BANNERJEV
IZDELAVA IN UREJANJE PROFILOV NA SOCIALNIH OMREŽJIH
