Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu
#okolje

Igor Madon: »Lahko trdimo, da smo v Ajdovščini z relativno malimi sredstvi relativno veliko postorili«

Igor Madon je vodja centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Ajdovščini, ki deluje pod okvirom domače Komunalno stanovanjske družbe. Kot sam pravi je velika večina vseh načrtov, ki jih imajo v centru predvsem skrb za čim bolj čistejše okolje in čim nižje zneske na položnicah, ki jih za njihove storitve plačujejo občani in občanke Ajdovščine.

Komunalnega blata zaenkrat ne bodo odlagali na plaz Slano blato

Prejšnji četrtek je v šolski dvorani na Otlici potekala 23. redna seja ajdovskega občinskega sveta, na kateri je bilo precej govora tudi o projektu odlaganja komunalnega sušenega blata na plaz Slano blato, v katerem sodeluje Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina skupaj z občino Ajdovščina. A kot trenutno kaže komunalnega blata, zaenkrat ne bomo odlagali na območje plazu nad Lokavcem.

Tržnica na borjaču med top 100 trajnostnimi zgodbami

Sedem slovenskih destinacij se je uvrstilo na seznam 100 najboljših trajnostnih destinacijskih zgodb (Top 100 Destination Sustainability Stories) organizacije Green Destinations. Lestvica na podlagi zgodb razvoja odgovornega turizma izpostavlja najbolj trajnostne destinacije na svetu. Med njimi se je znašla tudi ajdovska Tržnica na borjaču.

Evropska sredstva za poplavno varnost reke Vipave

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za prvo fazo projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti porečja Vipave. Za 7,8 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala Direkcija RS za vode v okviru dogovora za razvoj goriške razvojne regije, bo kohezijski sklad prispeval 6,6 milijona evrov.

Tudi na Ajdovskem previdno pri pitju vode iz vodnih virov v naravi

Epidemiološka obravnava primerov zajčje mrzlice (tularemije) v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi, so pojasnili na NIJZ. Preiskava za potrditev vzročnosti še poteka. Na NIJZ odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi.

Komunalno blato - Stranski produkt čiščenja odpadne vode

Komunalno blato, ki nastaja pri čiščenju odpadne vode na komunalnih čistilnih napravah je poltrden odpadek. Njegova konsistenca in sestava sta odvisni od tehnologije čiščenja odpadne vode ter od vrste postopka obdelave blata. Blato običajno vsebuje od 20 - 30 % suhe snovi, ki jo sestavlja predvsem organska snov in nekaj mineralne. V blatu so lahko tudi težke kovine kot npr. baker, cink, kadmij, krom, nikelj, svinec, živo srebro.

Poletna umirjenost

Preden dokončno nastopi poletna umirjenost in se prepustimo sončnim žarkom smo pred nastopom počitnic učence osmega razreda popeljali po lokalnih podjetjih, kjer so spoznali poklice. Da se bo podjetništvo tudi naprej tako uspešno razvijalo, smo v Ajdovščini gostili partnerski sestanek Regionalnega skrbništva, ki deluje na področju internacionalizacije. Projekt LIFE ViVaCCAdapt skrbi za razvoj kmetijstva in se konec junija tudi zaključuje. V okviru projekta sodelovanja “Pot miru – dediščina prve svetovne vojne” pa so se turistični vodiči usposabljali na temo zaledja soške fronte.

Zabojniki za odpadno olje lahko precej prispevajo k čistejšemu okolju

Ajdovska KSD je na ekoloških otokih v ajdovski in vipavski občini uvedla namenske zabojnike za odpadno jedilno olje. Zabojniki so namenjeni zbiranju odpadnega jedilnega olja v plastenkah. Preden jih odložite v zabojnik, preverite, če so dobro zaprte, da se olje ne bo razlilo po zabojniku. Na voljo pa tudi nove lokacije zabojnikov za oblačila in obutev.

Kako čistimo odpadno vodo na Ajdovskem

Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo standarde kakovosti za izpust v okolje oz. v vodotoke. V Sloveniji se odpadna voda večinoma čisti na konvencionalnih bioloških čistilnih napravah, kakršna je Centralna čistilna naprava v Ajdovščini (CČN Ajdovščina), ki je klasična pretočna mehansko biološka čistilna naprava z anaerobno stabilizacijo blata v gniliščih in pridobivanjem bioplina.

Kolumna: Sonaravna mobilnost. Peš, ali s kolesom do trajnostne spremembe

Promet ne jemlje le ogromno prostora in znižuje kakovost družabnega življenja, ampak tudi odvzema prostor za zelenje v urbanih območjih. Čas je, da se nehamo odpovedovati mestnim površinam zaradi avtomobilov. Zmanjšamo promet. Tako bodo mesta postala bolj zelena in prijazna za življenje.

O obrečnih posegih na Ajdovskem v okviru projekta VIPava

V današnjih časih, ko se vse bolj poudarja pomen ohranjanja narave, je najbrž že prav vsakomur, ki bere te vrstice, prišla na uho besedna zveza Natura 2000 in z njo povezani različni programi varovanja biotske raznovrstnosti. Z namenom ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali ogroženi zaradi dejavnosti človeka, enega od takšnih projektov s skupnimi močmi uresničujejo tudi občine celotne Vipavske doline (nekateri kot člani konzorcija partnerjev projekta, ostali pa kot pridruženi člani).

Kolumna: Trajnost nas (ne) bo rešila ali zakaj je naša prihodnost tako odvisna od takojšnjih korenitih sprememb

V zadnjem času smo z vseh strani bombardirani z oznakami “zeleno”, “eko”, “bio”, “trajnostno”, itd… Porajati se nam začne veliko vprašanj. Zakaj kar naenkrat vsa podjetja govorijo o trajnosti? Kaj je želeni rezultat teh “novih” trajnostnih pobud? Je kompenziranje ogljičnjega odtisa odraz resnične skrbi za planet, ali samo promocija posameznega podjetja? Kaj pomeni izraz “ogljična nevtralnost”, ki ga vse pogosteje slišimo? V današnjem zapisu želim posebej osvetliti naše nakupovalne navade.

»Prilagajanje je nujno. Začnimo že danes. Začnimo pri sebi.«

Podnebne spremembe so dejstvo, tudi v Sloveniji, in treba je čim prej ukrepati, da bi te spremembe hkrati blažili in se nanje prilagajali. Posamezniki niso nemočni, ampak lahko s svojim ravnanjem prisilijo politike k ukrepanju, so ugotavljali v današnjem spletnem pogovoru predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pri pogovoru je sodelovala tudi Patricija Štor iz Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina.

Oživljanje zaraščenih rokavov reke Vipave

Pred skoraj pol stoletja so reki Vipavi z regulacijo in melioracijo precej spremenili njen tok in obenem uničili njene meandre ter vodno življenje v njih. Cena za to pa so tudi pogoste poplave. Reki sedaj poskušajo vrniti njeno naravno pot, z oživljanjem zaraščenih rečnih rokavov. Poleg urejanja stranskega rokava reke Vipave v Dolenjah, pa bo urejena tudi pot vzdolž reke, od Vipave pa vse tja do Mirna.

Občina Ajdovščina vodilna na področju prilagajanja na podnebne spremembe

Pet primorskih županov se je s podpisi zavezalo za uvajanje sprememb v občinah Ajdovščina, Idrija, Pivka, Nova Gorica in Koper, ki bodo vplivale pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev EU. S tem so pristopili k evropskemu gibanju županov, ki želijo v svojih občinah zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za vsaj 40 odstotkov.

Kolofon