Matija Vertovec je zelen uvrstil med ”bele bolj žlahtne plemena ali sorte” in ga leta 1844 v delu Vinoreja za Slovence opisal kot ”zelen, pri nas tako imenovan z posebno žlahtnim duham”. S katerimi besedami bi to domačo vipavsko sorto vi na kratko predstavili nekomu, ki je ne pozna, recimo tujcu, ki prvič obišče Vipavsko dolino?
Zelen je vipavska avtohtona sorta, ki uspeva na 60 hektarjih vinogradov. Torej je neke vrste njegova značilnost tudi majhnost pridelave, včasih je to prednost, včasih pomanjkljivost. Vonj vina zelen je res posebno žlahten, kot pravi Vertovec. Večkrat spominja na sadne arome od olupka pomaranče, jabolka ali hruške pa vse zeliščno pikantnih not, kar je tudi njegova značilnost v okusu. Zanimivo je, da je taka paleta okusa in vonja značilna za relativno dobro zrelost grozdja, včasih prezrelost. Zelen pa to zrelo aromatiko doseže pri nizki vsebnosti sladkorja, oziroma posledično nizkemu alkoholu. To ga dela zanimivega.
Kaj pa prepoznavnost v tujini, ga povezujejo z Vipavsko dolino?
Prepoznavnost je več ali manj taka, kot ga količina steklenic vina Zelen lahko doseže. Torej zelo nizka. V Sloveniji je zelen še dokaj razpoznaven, v tujini pač ne. S tega stališča bi želeli več vinogradov, več grozdja in steklenic zelena. Recimo vsaj še enkrat toliko. Torej 120 hektarjev.
Kakšen potencial imajo po vašem mnenju lokalne tradicionalne vipavske sorte na tujih trgih v primerjavi z že uveljavljenimi mednarodnimi sortami, ki jih najdemo tudi drugod po svetu in jih ponujajo tudi vipavski pridelovalci? Kje vidite morebiten neizkoriščen potencial te vipavske sorte?
Tradicionalne, lokalne, ali avtohtone sorte se v tem trenutku na svetovnem tržišču lažje in uspešnejše predstavijo s pomočjo globalnih orodij, recimo svetovnega spleta, oziroma socialnih omrežij. Kar je zanimivo. Vipavska dolina je primerna za pridelavo mednarodno tržno uspešnih vin narejenih iz lokalnih ali mednarodnih sort, to je dejstvo. Lahko ustvarimo zanimiv, kakovosten sauvignon ali zelen. Zaradi tega vsak posameznik in Vipavska kot celota pridelujemo in prodajamo celo vrsto različnih sort, če k temu dodamo še raznolikost tal, raznolikost agronomskih in kletarskih prijemov, stilsko umerjenost dobimo po mojem mnenju preveč raznolikosti glede na količino vina. Oziroma premajhno razpoznavnost. Verjetno bo v prihodnosti za to poskrbel kar trg sam: kar se bo izkazalo za tržno uspešno bo pridelovalo večje število vinarjev. Ker pač nismo sposobni kot stroka, oziroma država izdelave dolgoročne strategije bo to potekalo po naravni, časovno daljši poti. Sam osebno menim, da bo pri tej naravni koncentraciji kot dolgoročno tržno uspešno izšlo večje število lokalnih sort. Ne pa zgolj le te.
Kakšna je vloga Konzorcija Zelen, kateremu trenutno predsedujete?
Vloga Kozorcija Zelen je obrnjena predvsem navznoter, do svojih članov in ne toliko do kupcev vina, oziroma prodaje. Torej je naša poglavitna vloga informiranje, izobraževanje članov in poenotenje ideje o stilski kakovosti vina Zelen. Naš temeljni cilj, povedano ekonomsko, je izdelava tako imenovanega industrijskega načrta. Kakšno vino Zelen želimo in kako naj člani Konzorcija do tega pridejo na vsakem posameznem koraku od vinograda do steklenice, torej neke vrste deteljna receptura. S tem pa seveda posredno vplivamo tudi na boljšo prodajo.
Načrtujete tudi vključitev pridelovalcev zelena iz Spodnje Vipavske doline?
S sklepom skupščine in upravnega odbora Konzorcija Zelen je širitev na področje t.i. Spodnje Vipavske doline, oziroma na področje občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (še kakšna?) načrtovano za leto 2017. Seveda za vse pridelovalce sort Zelen in Pinela, in morda še za tradicionalno zvrst Vipavec, če bo do tedaj izdelan elaborat.
Pred nekaj leti ste v Vipavi organizirali Festival vina zelen, letos ste se odločili podpreti izvedbo te prireditve na drugi lokaciji, v čudovitem ambientu Vipavskega Križa. Kako ocenjujete tovrstne predstavitvene aktivnosti v Vipavski dolini?
Neke vrste tradicija je, da se enkrat na leto organizira festival vina zelen, največkrat do sedaj se je to dogajalo v Vipavi. Večna dilema med samimi člani Konzorcija je, kje se predstaviti z Zelenom, kje organizirati festival? Po eni strani je logično to narediti doma, od kjer sorta izvira in narediti nekaj v smeri pritegnitve turistov, poznavalcev, kupcev … k nam, tudi s pomočjo festivala. To je verjetno končni cilj. Morda bo za dosego le tega potrebno kdaj organizirati festival Zelena in Pinele, Vipavca še na krajih od koder bi ti turisti lahko prišli. Torej nekje v 300 km krogu: Trst, Benetke, Celovec, Gradec, Zagreb …
Mogoče še povabilo na festival?
Glede na dobro organizacijo, zagnanost Zavoda Vipavski Križ, samih lepot prenovljenega Vipavskega Križa v kombinaciji z vini Zelen … mislim, da se obeta zanimiva enološka in turistična prireditev. Lepo vabljeni.
Hvala.
* Pogovarjala se je Anja Kovšca Kosovel.
* Festival vina zelen bo potekal v soboto, 21. maja 2016 s pričetkom ob 15. uri. V sodelovanju s Konzorcijem Zelen in Razvojno agencijo ROD Ajdovščina ga organizira Zavod Vipavski Križ.
Več: www.vipavskikriz.si