Pisal je večinoma v nemščini. Zelo je spoštoval Slovence: svoje planinske vodnike in posebno Trenta s Trentarji mu je bila zelo pri srcu. Imena naših gora je pisal/imenoval po naše. Bil je »uradni« prvopristopnik na mnoge vrhove Julijskih Alp. Bil je goreč nasprotnik nacizma. V Trenti ima spomenik, zre proti ljubljenemu Jalovcu.

Kugyjevo ime je povezano z  belim čopkom/bledo obloglavko (Cephalaria  leucantha).  Zgodovinsko je bolj znana pod imenom trentski glavinec (Scabiosa trenta), v čigar sorodstvo je bila za časa življenja Juliusa Kugya napačno uvrščena. Zaman jo je iskal v gorah nad Trento, od koder naj bi bila njena herbarijska najdba iz ljubljanskega herbarija botanika B. Hacqueta. Izkazalo se je,da je pravzaprav sredozemka. V Sloveniji uspeva v Istri.

Eno samo nahajališče izven ožjega Primorja pa ima nedaleč nad Ajdovščino, ob cesti proti Colu. Kako se je znašla tam, je uganka. Malo več kot tri kilometre km od Ajdovščine se razrašča v ozkem, nekaj metrskem pasu, komaj toliko oddaljena od ceste, da običajno uide košnji obcestne vegetacije. Lansko leto pa jo je košnja zelo prizadela. Letos smo na podjetje CPG, ki opravlja košnjo obcestne vegetacije, poslali prošnjo, da rastišča ne bi pokosili. Naleteli smo na prijazen odziv in z bivšim učencem z OŠ Dobravlje Igorjem Sorčem smo si lokacijo ogledali in označili s količki. Tako je večji del populacije letos ostal in sedaj že cveti. Smetanasto bele glavice zacvetijo sredi poletja  in se košatijo še v zgodnji jeseni. Prisrčna zahvala podjetju CPG! Upamo, da bo ostala tudi naslednja leta.

* Vir in fotografija: Irena Breščak (Planinsko društvo Ajdovščina)    

Deli Nazaj