Še manj pa je takšnih, ki vedo, da je bil »prvi zgodovinar slovenskega rodu« (Fran Zwitter) in prvi zgodovinar (nekdanje zgodovinske) dežele Goriške, rojen ravno na dan svetega Martina, 11. 11. 1595. V skladu s tradicijo so ga poimenovali Martin. Martin Bavčer (tudi Baučer, Bautscher, Bavcer, Baucer, Bauzer) je bil rojen v Selu na Vipavskem, kjer je priimek najbolj pogost, predvsem v današnji obliki Bavčar. Selo je kot njegov rojstni kraj dokončno potrdil zgodovinar dr. Luigi Tavano. Martin Bavčer je po vstopu med jezuite študiral v Brnu, kjer je dosegel doktorat iz filozofije. Deloval je kot predavatelj, prefekt in voditelj jezuitskih ustanov v Gorici, Ljubljani, na Reki in v Gradcu ter v številnih drugih krajih. Med drugim je napisal slavnostni govor, s katerim so deželni stanovi v Gorici leta 1660 sprejeli cesarja Leopolda I., kroniko in pregled goriških grofov in goriške grofije, njegovo glavno delo pa je obsežna Zgodovina Norika in Furlanije 1657–63).

Delo Martina Bavčerja je treba brati kritično, pravi ugledni goriški zgodovinar dr. Branko Marušič (Pater Martin Bavčer 1595-1668), in dodaja, da pa je zagotovo dober zgodovinski vir, še posebej za čas 16. in 17. stoletja. Ob 400-letnici rojstva je v Vipavskem Križu 11. 11. 1995 (v organizaciji Občine Ajdovščina, KS Selo, Goriškega muzeja, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti - ZRC SAZU)  potekal simpozij, na katerem je sodelovalo več raziskovalcev iz Slovenije in Italije. Ob tej priložnosti je izšla publikacija »Pater Martin Bavčer – ob štiristoletnici rojstva«, v kateri je ob znanstvenih prispevkih objavljen tudi ponatis Bavčerjevega govora ob cesarskem obisku Gorice. Naslednji dan, 12. 11. 1995 so na pročelju Kulturnega doma v Selu odkrili spominsko plošča slavnemu rojaku, ki je umrl 23.12.1668 v Gorici.

11. novembra 2025 mineva 430 let od rojstva Martina Bavčerja.

Deli Nazaj