V bunde zavita četica sedemindvajseterice je s strumnim korakom začela pot od glavne ceste Predmeja Lokve na križišču, kjer se reče pri Volkovi bajti. Seveda ne v tišini, pogovor, smeh nas je spremljal celo pot. Snega je bilo z vsakim višinskim metrom več in nag višino koče, je bila že popolnoma prekrita s snegom, tako da je spotikanje ob kamenje odpadlo.
Po uri in pol smo dosegli vrh. Vesele nas je pobožala rahla burja, ravno prav, da smo dobili motivacijo za obisk Iztokove koče pod Golaki, ki je že vabila s toplino. Koča je bila polna, vendar smo nekako vseeno dobili dovolj sedišč za nadaljnje druženje. Tam se pa rado zavleče, zato smo se proti izhodišču podali v več manjših skupinah.
Lepa sobotni večer smo preživeli in se že veselimo naslednjega pohoda.
* Vir in fotografija: Tomaž Velikonja