Prelepa zelena Begunjščica
Zame najlepša si vseh gora
In kot čez Begunje je ni vasi
Strmin bolj cvetočih nikoder ni
V gozdove izvabljaš poti z dolin
Da jih razpredeš spet vrh planink
Kjer dafne iz Drage vso pot dehte
In v ruševju spijo megle. Itd
Našo planinsko turo smo pričeli na mejnemu prehodu Ljubelj. V spremstvu treh vodnikov Stojana, Gorazda in Katje se je 27 članov Planinskega društva Ajdovščina podalo na turo. Podali smo so najprej po zahodnem pobočju Begunjščice skozi Bornove tunele (Bornova pot) do planine Prevala. Prečili smo mogočen gozd in prostrana melišča pod pogorjem Begunjščice.
Pot do planine Prevala je bila zložna, da smo se malo ogreli. Naredili smo krajši počitek pri prvi planinski koči. Nadalje smo se začeli vzpenjati po južnih pobočjih Begunjščice proti Planinskemu domu na Robleku. Na poti smo prečili nekaj grap, kjer pa so bili prehodi opremljeni s klini tako, da hoja ni bila preveč težavna. V dobri 1,5 uri hoda od Prevale smo osvojili Roblek. Tukaj smo naredili daljši odmor za kosilo. Imeli smo zelo lep razgled na streho Karavank (Stol, ki se hvali z najvišjo višino v Karavankah).
Na Robleku se je naš planinski vzpon proti velikemu vrhu Begunjščice šele začel. Zagrizli smo v strmino, ki smo jo premagali v ključih. Prispeli smo na greben Begunjščice. Nadalje smo hodili po lepo urejeni poti, ki je bila urejena z lesenimi debli. Strmina do vrha, kar ni popustila. Tempo skupine je bil odličen saj smo vsi skoraj eden za drugim prišli na vrh, ker je za skupino 30-ih pohodnikov pohvalno. Med hojo prosti vrhu se nam je odpiral pogled na Vrtačo, Palec, Zelenjak in seveda za hrbtom nas je opazoval Stol. Pred nami pa so se bohotili Košutica, greben Košute in v daljavi še Storžič. Na vrhu smo se spomnili tudi naše zimske ture na Dobrčo, ki smo jo tokrat gledali iz Begunjščice. Begunjščica ima severno pobočje precej skalnato. Ogledali smo si tudi dolino Završnice.
Nazaj smo se spuščali proti Zelenici. Nekaj časa smo se spuščali po isti poti potem pa smo zavili desno čez severni del gore, preko katerega smo v spustih in vzponih prispeli do tretje koče na Zelenici. Pot spust je bila za razgibana. Premagali smo dva odseka opremljena z jeklenicami, prečili smo dve veliki melišči. Iz Zelenice nas je čakal še spust po zapuščenem smučišču nazaj na Ljubelj, kjer smo bili deležni ogleda še zadnjih nekaj starodobnih motorjev, ki so tekmovali pri vzponu na Stari Ljubelj. Na koncu pa nas je požegnal še dež, ki je dal svojo piko na i. Za konec še pogostitev s pršutom in kapljico rujnega, da smo se v druženju in veselju odpravili nazaj proti Vipavski dolini. Nabralo se je kar 18 km hoje v 7 urah vzponov in spustov.
Organizacija izleta s strani vodnikov PD Ajdovščina: Stojan Kodele, Gorazd Lapanja in Katja Premrn.
* Vir in fotografija: Gorazd Lapanja