Ko pomislimo na haflingerja, si ga večina verjetno predstavlja kot prepoznavnega zlatega konja z belo grivo. A za njegovim značilnim videzom se skriva veliko več. To je pasma, ki je bila vzrejena v tirolskih Alpah, kjer so potrebovali majhnega, močnega, vzdržljivega in predvsem zanesljivega konja. Prav zaradi teh lastnosti je haflinger skozi desetletja našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Danes je postal vsestranski konj, ki ga srečujemo pri rekreativnem in športnem jahanju, v jahalnih šolah, turizmu in vožnji z vpregami. Predvsem pa je postal konj, ki povezuje ljudi.

Zgodovina haflingerja v Sloveniji sega najmanj v trideseta leta 20. stoletja. Že okoli leta 1930 je deželna državna kobilarna na Ponočah začela uvažati posamezne haflinške žrebce z namenom izboljšanja konjereje v gorskih predelih Slovenije. Po drugi svetovni vojni se je reja še okrepila. Med letoma 1955 in 1958 je bilo iz Avstrije, predvsem s Tirolske, v Slovenijo pripeljanih približno 100 kobil in več žrebcev. Poseben mejnik je bilo leto 1979. Takrat je bilo uvoženih približno 215 kobil in 29 žrebcev, pomembno vlogo pri razvoju pasme pa je imel Konjerejski center Krumperk, ki je postal zvezni jugoslovanski vzrejni center za haflingerje in preizkusna postaja za ugotavljanje njihove delovne sposobnosti. Iz prvotnih območij reje v Posočju, na Gorenjskem in Koroškem se je haflinger postopoma razširil po vsej Sloveniji. Danes je del slovenske konjeniške tradicije.

Leta 2005 je bilo ustanovljeno Združenje rejcev konj pasme Haflinger, ki danes skrbi za organizacijo in spodbujanje reje ter izvajanje rejskega programa. Slovensko združenje je povezano tudi s Svetovno haflinško zvezo in tako sodeluje pri mednarodnem povezovanju rejcev in ohranjanju pasme. Več informacij o slovenski reji, dogodkih in haflingerjih je mogoče najti na tej povezavi. Letos pa slovenske haflingerje čaka nekaj posebnega. V Veroni v Italiji bo Slovenija dobila priložnost, da svojo pasmo predstavi na mednarodnem prizorišču, kjer se srečujejo ljubitelji konj, rejci, jahači in številni drugi obiskovalci iz različnih držav. Za slovensko ekipo to ni samo pot na še eno prireditev. Je priložnost, da pokažemo nekaj, kar je naše.

Vipavska dolina in širša Primorska sta močno povezani s podeželjem, naravo, turizmom in konjeništvom. Konj pri nas ni samo žival, ampak je že stoletja del življenja na podeželju. Zato ima takšna predstavitev tudi širši pomen. Megi Kravanja, ki prihaja iz vasice Podgrič pri Podnanosu, je dolgoletna jahačica, ki je od malih nog s konji in ena izmed pionirk razvoja galopskega športa in show programa s haflingerji v Sloveniji. S svojo predanostjo, vztrajnostjo in drugačnim pogledom na odpiranje potenciala konj pasme je dokazala, da haflinger ni omejen le na tradicionalno delo s konjem ali rejo. Na sejmu Fiera Cavalli Verona 2026 se bo predstavila s kobilo Robotko, svojo športno in show partnerico in prijateljico, s katero skupaj pišeta posebno zgodbo slovenskega haflingerja. Njuna pot predstavlja povezavo med zaupanjem, pogumom in tekmovalnim duhom ter dokazuje vsestranskost pasme.Projekt Golden Estate,, ki ga Megi Kravanja snuje skupaj s svojim partnerjem Dominikom, stremi in se bo razvijal v smeri biodinamike, samooskrbe in reje konj pasme Haflinger, ki krasijo posest najlepših sončnih zahodov in kjer je tudi pripustna postaja na kateri trenutno kraljuje državni žrebec Slez 399.

Sicer pa je za ekipo Haflinger Slovenija trenutno najpomembnejše, da se v Veroni pokaže Slovenijo na način, ki bo zapomljiv. Ne samo z besedami. Ampak s konji. Priprava na mednarodni dogodek zahteva veliko dela, organizacije in tudi finančnih sredstev. Prevoz konj, nastanitev, oprema, priprava predstavitve in promocijski materiali so samo del celotnega projekta. Zato ekipa Haflinger Slovenija išče tudi partnerje in podpornike, ki bi želeli pomagati pri izvedbi projekta. Vsak prispevek pomeni korak bližje cilju.

Če želite izvedeti več o projektu, možnostih sodelovanja ali podpreti slovensko ekipo na poti v Verono, lahko pišete na: slovenija.fieracavalli2026@gmail.com. Več informacij o slovenskem haflingerju in delovanju združenja najdete na tej povezavi.

* Vir in fotografije: Dominik Lavrenčič, koordinator projekta Haflinger Slovenija    

Deli Nazaj