Zagotovo ima najbolj poseben vikend za seboj Tine Lavrenčič, član ajdovskega Eklimas Triatlon kluba, ki mu je uspelo že drugič opraviti z najtežjo triatlonsko preizkušnjo Ironmanom. Tudi tokrat je Lavrenčiču podvig uspel pri naših zahodnih sosedih, na Emilia Romagna triatlonu, kjer morajo tekmovalci najprej preplavati 3,8 kilometra, se nato usesti na kolo in kolesariti 180 kilometrov, za konec pa jih čaka še čisto pravi 42 kilometrski maraton. Vse to pa zahteva od človeka izjemen napor, super psihofizično pripravljenost in mesece dolgih priprav.

Tine Lavrenčič je lanski Ironman zaključil v dobrih devetih urah, letos pa je pričakoval in načrtoval nadgradnjo lanskega rezultata. Žal pa so mu krči v tekaškem delu odnesli boljšo uvrstitev. Čas 09:42:54 je tako za 24 minut slabši od lanskega, kar je bilo dovolj za skupno 118 mesto in sedmo v svoji kategoriji. Lavrenčič je plavalni del zmogel v času 00:55:33, za kolesarjenje je porabil 04:55:06, maraton pa je odtekel s časom 03:44:41.

Tine Lavrenčič ob prihodu v cilj

Svoj dosežek je takole pokomentiral na socialnem omrežju Instagram: »V sobotoj sem opravil s svojim drugim Ironman-om. Pred tekmo sem imel velike načrte in cilje. Treniral sem dobro, letos sem imel za seboj nekaj super tekem v pol Ironman razdalji, prav tako pa so mi zadnji pomembni treningi vlili dovolj samozavesti na štartni črti. Dirka se je do 25. kilometra na maratonu odvijala točno po planu, ko sem izgubil korak in padel po tleh. V tistem trenutku so me po celem telesu napadli krči in že sama hoja je bila prava znanstvena fantastika. Moji cilji, moji plani in vse trdo delo dan za dnem na treningih so se v trenutku porušili. Po 25. minutah  hoje in zaužitja ogromnih količin soli, sem spet lahko začel teči in tako končal svojega drugega Ironmana v času 9:42:44, kar je bilo daleč od pričakovanega, a vseeno, še vedno težko verjamem, da sem prišel v cilj, po tem, ko sem pred tem komajda hodil! Torej, ostanite hidrirani in nikoli ne obupajte!«

Na tekmi je nastopila še ena članica ajdovskega kluba, Metka Jug, ki je za prihod v cilj potrebovala 11:40:07, kar je bilo dovolj za 72. mesto med ženskami in deveto mesto v svoji kategoriji. Čestitke obema.

Andi Mamić najboljši na 50. kilometrski razdalji

Na notranjskem pa so organizatorji pripravili Ultra Trail Slo 100, katerega so se udeležili tudi tekači in tekačice iz Vipavske doline. Prizadevni organizatorji iz društva Slovenske steze so uspešno izvedli že četrto ponovitev traila na treh različnih razdaljah. Prvi so štartali tekmovalci na 100 kilometrov na progi Erazem; s tekom so v Pivki jami pričeli že v petek ob 23. uri in s tem otvorili letošnjo osrednjo tekaško prireditev na Notranjskem. V soboto so tekmovalci štartali še na 50 kilometrski preizkušnji , imenovani Jakob ter na 22-kilometrskem teku Proteus. Tekaškega dogodka ni zmotilo niti slabo vreme, k sreči pa ni deževalo tako močno, kot je bilo sprva napovedano, tako da tekmovalci na progi niso imeli prevelikih težav. Na cilju se je zmage na najdaljši progi veselil Sandi Bayer iz Novega mesta, ki je 100-kilometrsko razdaljo, vzpone in spuste na notranjske vzpetine premagal v trinajstih urah in enaindvajsetih minutah.

S progo imenovano Jakob, v dolžini 50. kilometrov  se je spopadlo in jo uspešno tudi zaključilo 38 tekmovalcev, s časom pet ur dvanajst minut pa je slavil Andi Mamič, ki postaja v zadnjem času res izvrsten tekač na daljših progah. To je sicer njegova prva zmaga na podobnih razdaljah, zato je bilo veselje ob prihodu v cilj temu primerno.

Na daljši, stokilometrski razdalji, je barve Vipavske doline zastopal Andrej Zaman in zasedel skupno 21. mesto. Na podobnih prireditvah sicer končna uvrstitev ni prvotnega pomena, pomemben je predvsem prihod v cilj in zadovoljstvo ob dosežku. Zaman je za prihod do ciljne črte potreboval 21 ur in 6 minut. V ženski konkurenci pa je nastopila tudi Anja Klančnik, nedavna rekorderka slovenske planinske poti, ki je za 100 kilometrov teka potrebovala ravno tako 21 ur in šest minut. To je bilo dovolj za drugo mesto med ženskami.

Anja je svojo novo ultra tekaško dogodivščino takole opisala: »Na trailu sem se z lahkoto poistovetila z imeni, ki jih je glavni organizator Srečko Deželak izbral za trase različnih dolžin. Nič kaj nisem bila razočarana nad odpovedjo 100 miljskega Krpana, saj me je nočno oglašanje živali dovolj prebudilo že na 100 km progi Erazma. Po štartu ob 23. uri smo se preko noči vzpeli na Veliki Javornik ter preko neokrnjenih (zaraščenih) javorniških gozdov do razgledne Svete Trojice nad Pivško kotlino. Noč ni bila enostavna, saj je bil teren zelo zahteven, tako da se nekako nisem približala močnemu in silnemu Martinu Krpanu  - smo pa spoznali njegove skrivne poti. Jutranja zarja preko Vremščice je nakazovala lep dan, a noge brez energije in napoved nalivov so mi, kljub spodbudi Andreja Zamana, pot precej otežili, skoraj onemogočili. Vesela sem bila Razdrtega, toplih špagetov, Majine masaže, suhih oblačil in seveda mojega Nanosa. Najhujše pa je šele sledilo – vzpon proti Sv. Hieronimu, spust nazaj proti dolini, vzpon čez Konje, naliv, burja, mraz… Potem pa spet doza energije vseh ŠD Tekačev Vipavske doline/100 ob mrzli reki pri Arabmu – res so tekači in navijači s srcem  -  enostavno najboljši! Naliv je končal, burja pa me je kar ponesla proti Pleši, Stranam, Šmihelu ter Predjamskemu gradu. Pri zadnjem vzponu na Sveti Lovrenc me tudi strmina ni več motila. Na ultratrailih je ponavadi obratno, saj ti začetna energija proti koncu sicer zmanjkuje, a občutek cilja te pelje naprej. Hvaležna sem za še eno, precej težko, izkušnjo. Res sem začutila Erazma, neustrašnega viteza in na krilih vseh objemov znanih navijačev na okrepčevalnicah in v cilju, ki zaradi noči in dežja na srečno niso videli mojih solz, uspešno zaključila tek po prelepi notranjsko-primorski pokrajini.«

Anja Klančnik in Andrej Zaman

* Fotografije: Facebook & Instagram

Deli Nazaj