Turistični ponudniki se že vrsto let zavedajo pomena oglaševanja na družbenih omrežjih. Lahko rečemo, da gre celo za najpomembnejšo vrsto promocije, kar se turizma tiče?

Ne, česa takega ne moremo reči, ker na uspešno prodajo vplivajo številne reči in oglaševanje na družbenih omrežjih je samo en od načinov trženja ponudbe. To je le en kamenček v mozaiku. Če nekdo ne uporablja družbenih omrežij, je oglaševanje tam zanj brez pomena. Res pa je, da so taki popotniki danes redki. Najbolj pomembno je, da ponudniki poznajo in razumejo svoje ciljne skupine. Tukaj se vse začne in to velja za vse načine trženja in za vsa področja, ne le za turizem. Treba je vedeti, česa si gostje želijo in kako jih bomo dosegli z našimi sporočili.

Obstaja pa ena velika prednost družbenih omrežij, ki bi jo izpostavila. Odlična so zato, ker imamo tam dvosmerno komunikacijo z našimi potencialnimi gosti. Če na družbenih omrežjih spodbujamo odzive in smo pozorni na to, kaj uporabniki povedo, kaj radi fotografirajo in kaj jih navdušuje, bomo tudi mi dobili dobre smernice. Izvedeli bomo, kaj jih zanima, kje moramo okrepiti naše vsebine ali pa celo prilagoditi ponudbo. Taki podatki so zelo dragoceni. Zato je tako zelo koristno, da uredniki družbenih omrežij sodelujejo s celotno ekipo in s trženjskim oddelkom, torej da komunikacija teče.

O idealni povezavi med družbenimi omrežji in turizmom ter o tem, kaj ta povezava lahko vse nudi, bi lahko na dolgo razlagala, ampak se bojim, da ta intervju ne bo zasedel toliko prostora ...  :)

Po drugi strani pa opažamo, da je še precej rezerve, oziroma, da se marsikateri (predvsem manjši) ponudnik, ne zaveda še dovolj teh mehanizmov trženja. Opažaš to tudi sama?

Oh, to je večna težava. Manjša podjetja - oziroma v turizmu so to manjši ponudniki - pogosto nimajo osebe, ki bi bila izobražena na tem področju, ki bi sproti spremljala novosti in bi imela čas za vse mogoče oblike trženja. Poleg tega delo v trženju zahteva tudi nekaj kreativnosti, obvladovanje raznih tehničnih znanj in veliko časa. Najslabše je, če to nalogo dobi nekdo, ki ima že dovolj svojega dela, potem pa "za zraven" dobi še urejanje spletnega mesta, Facebook strani ali kaj podobnega. Posledica je, da spletne strani potem niso ažurne, kanali na družbenih omrežjih pa samevajo.

Seveda je za kakovostno promocijo na družbenih omrežjih premalo le »vsake toliko objavit eno fotografijo na Facebooku«. Verjetno je potrebna prava strategija? Kako do nje?

Za začetek je dobro pogledati, kaj dela konkurenca - to se mi vedno zdi odlično učno orodje. Na tak način izvemo vrsto reči o ponudnikih in potencialnih gostih. Fino je prebrati kakšno drugo strategijo, saj nam to da ideje o tem, kaj je možno. Vsekakor pa je strategijo dobro zapisati. To je namreč vodilo in nekakšen interni učbenik, ki bo prišel prav tudi morebitnim novim sodelavcem. Strategijo lahko napišete sami ali pa jo pripravi nekdo od zunaj. Ne glede na to, kdo jo pripravlja, je pomembno, da ta človek pozna blagovno znamko ali ponudbo, ekipo, ki stoji za vsem skupaj, in da je obenem dovolj objektiven in realen. Strategija, ki upošteva te elemente, ima izhodišče, da bi bila lahko dobra. Morda več pove primer slabe strategije, ki se mi zdi kar pogost pojav. Večkrat sem že opazila, da je strategija zastavljena preveč pretenciozno in je zato neuporabna. Predstavljajte si majhnega ponudnika, ki se še lovi in ima ogromno dela s strankami, nekdo pa mu v strategiji začrta upravljanje vrste družbenih omrežij ali kompleksno spletno mesto s številnimi novicami in obsežnimi ponudbami. Da bi tako strategijo ponudnik lahko izvajal, bi potreboval še par novih zaposlenih ali pa kar agencijo, ki bo zagotavljala vse to. On pa po vsej verjetnosti sploh še ni tam. Prava strategija je napisana za naročnika in upošteva njegove prednosti in pomanjkljivosti. Slednje poskuša rešiti ali pa jih vsaj ne izpostavlja.   

Tamara Langus // Foto: Teja Ideja

Koliko časa na dan bi si moral vzeti  vsak manjši turistični ponudnik za skrb za lastno promocijo na družbenih omrežjih?

Na to vprašanje težko odgovorim, ker je to odvisno od vrste reči - na primer od števila kanalov, med sezono je običajno več dela z odgovori in podporo uporabnikom. Če aktivna kakšna kampanja, to spet pomeni dodatno delo. Vsekakor pa je potrebno toliko časa, da so zadnje objavljene informacije ažurne, da so vprašanja uporabnikov odgovorjena in da deluje kanal živ in aktiven.  

Katera družbena omrežja so danes najpomembnejša, ko govorimo o promociji turizma?

V igri so tista družbena omrežja, ki jih uporabljajo potencialni gostje. V zadnjih letih je to gotovo Instagram, ki je zaradi sanjskih fotografij naravno povezan s turizmom in z željo po obisku teh sanjskih destinacij. To, da so fotografije olepšane in da pogosto prikazujejo nerealne podobe, ni pomembno, saj uporabniki želijo sanjariti.

Za neko splošno javnost je še vedno zanimiv Facebook, ki deluje predvsem kot dober prenašalec informacij med prijatelji in znanci. Zanimivi pa so še YouTube, Twitter, Pinterest ..., vendar je pomembno, za kakšno turistično ponudbo gre in kdo komunicira. Na YouTubeu na primer ponudniki ne nastopajo samostojno s svojimi kanali, saj nimajo tolikšne frekvence video objav in toliko vsebin, kot bi bilo to potrebno za ohranjanje publike. Ponudnikom se v tem primeru bolj splača sodelovati s spletnimi vplivneži, ki potujejo in snemajo videe z različnih lokacij. Tudi to je zanimiv način promoviranja svoje ponudbe.

Kaj je zate npr. odlična promocija na družbenih omrežjih, kaj povprečna in kako izgleda slaba promocija?

Odlična promocija na družbenih omrežjih je tista, ki jo uporabnik opazi, razume kot koristno in vsebino morda tudi posreduje naprej. Povprečna je korektna, a en vsebuje presežkov. Slaba pa je taka, ki dela škodo. Če uporabniki zastavijo vprašanje, odgovora pa ne prejmejo, je to slaba izkušnja in morda tudi dejanska škoda za ponudnika. Zato vedno svetujem, da je bolje imeti manj kanalov, pa te redno vzdrževati z dobro vsebino, kot pa več in pozabiti na njih.    

Kakšni so trendi, ki se nakazujejo za prihodnost?

Spremembe se v digitalnem okolju dogajajo dnevno in ker je toliko omrežij je prihodnost težko napovedati. Vemo, da Instagram raste po pomembnosti, Snapchat pa upada. Tudi način uporabe Facebooka se za podjetja in blagovne znamke spreminja. Usmerja se namreč v ustvarjanje skupnosti. Namesto mobilnih aplikacij v ospredje vse bolj prihajajo chatboti. Ti ne ponujajo vnaprej pripravljenih vsebin, ki si jih je treba naložiti na telefon, ampak so vse bolj napredni, vključujejo umetno inteligenco in ponujajo odgovarjanje na vprašanja v realnem času.

Omeniti pa moram eno konkretno zadevo, ki se zelo tiče tudi slovenskih turističnih ponudnikov in imam občutek, da ji namenjajo odločno premalo pozornosti. Google je za popotnike ustvaril kombinacijo številnih storitev, ki lajšajo raziskovanje, usmerjanje in izmenjavo informacij med popotniki (Google Maps, Google Trips ...). S tem Google konkurira TripAdvisorju, ta pa izgublja svojo nekdanjo pomembnost. O tem se ne govori veliko, a turistični ponudniki bi morali biti bolj pozorni na to, kaj pišejo in kakšne ocene puščajo gostje na Googlu.

Hvala.

* Fotografije: Teja Ideja

* Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj