Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Na področju gorsko kolesarskega turizma v Vipavski dolini se je vendarle začelo premikati

Turizem na ajdovskem je v vse večjem razmahu, ena izmed glavnih turističnih atrakcij pa je tudi kolesarstvo. Cestni kolesarji uživajo po poteh med slikovitimi vasicami Vipavske doline, gorski kolesarji pa si najraje privoščijo spuste z območja Gore. S tem pa vsi niso najbolj zadovoljni, saj gre za nelegalno početje. Občina se trudi, da bi bile čimprej tudi kolesarske stezice na tem območju legalizirane.

Gorsko kolesarstvo postaja v Sloveniji športno-rekreativna dejavnost, s katero se ukvarja vedno več ljudi. Pri tej dejavnosti so udeleženci v stiku z naravo, kar ima seveda pozitiven vpliv na telesno in duševno zdravje. Problem te športno-rekreativne dejavnosti  pa nastane takoj, ko se gorski kolesar pojavi v naravnem okolju, saj ima po prepričanju mnogih gorsko kolesarjenje negativne vplive na okolje. V Sloveniji je od leta 1995 vožnja v naravnem okolju urejena z Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, junija 2014 pa je Državni zbor RS soglasno sprejel novelo Zakona o ohranjanju narave. Namen zakona je, da se tudi v naravnem okolju vožnja omeji le na prometno infrastrukturo, vožnja izven cest pa v celoti prepove in ustrezno kaznuje. Poudariti pa je treba, da vsi obiskovalci narave, tudi sprehajalci in pohodniki, predstavljajo vpliv na naravo.

Vipavska dolina ima zaradi izredne konfiguracije terena in turistične infrastrukture dobre možnosti za razvoj gorskokolesarskega turizma. Z gradnjo novih kolesarskih poti, kolesarskih parkov in druge kolesarske infrastrukture bi lahko še povečali turistično ponudbo in tako omogočili razvoj gorskokolesarskega turizma, ki bi privabljal tako domače kot tuje goste. Ne gre niti zanemariti dejstva, da imamo v Vipavski dolini odlične ambasadorje kolesarstva, ki bi lahko bili še bolj vključeni v promocijo te turistične panoge. Govorimo seveda o Kristijanu Korenu, Poloni Batagelj, Mitji Ergaverju, Andreju Zamanu, Mateju Kravosu ter ostalimi člani klubov kot so Kamplc, Črn Trn in drugi. Ne smemo pa zanemariti niti kolesarskih prireditev kot so Kolesarski maraton Vipavska dolina, tekma v disciplini Enduro, 4kros tekma in ostale.

Foto: Klavdij Blažko

Ker je gorsko kolesarstvo v Sloveniji z zakonom bolj omejeno kot v tujini, ima kot turistični proizvod majhne možnosti za hiter razvoj. Mnoge evropske države vlagajo v razvoj gorskokolesarskih poti in mrež precej več denarja kot Slovenija, doseženi pa so tudi sporazumi med lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo. Slovenija in še posebej Vipavska dolina ima zaradi svoje lege in konfiguracije terena izredne možnosti za razvoj gorskokolesarskega turizma, vendar lastniki zemljišč mnogokrat zavirajo njegov razvoj z zapiranjem poti na svoji zemlji. Zato so gorski kolesarji večkrat primorani iskati nove poti za dosego želenega cilja.  Večina gorskih kolesarjev je sicer mnenja, da je nova zakonodaja v Sloveniji glede kolesarjenja v naravnem okolju prestroga, saj mnogi kolesarji  že sedaj za svojo aktivnost uporabljala utrjene poti.

Gorski kolesarji se na svojih poteh večkrat srečajo tudi z drugimi uporabniki naravnega okolja in pri tem nemalokrat naletijo na njihovo neodobravanje, očitajoče poglede in pripombe. Predvsem pohodniki se večkrat počutijo ogrožene, kljub temu da se kolesarji večinoma zavedajo, da imajo pohodniki prednost in se jim na poteh tudi umaknejo. V Vipavski dolini je podobnih srečanj med kolesarji in pohodniki vse manj, saj je v zadnjem času nastalo kar precej stezic, kjer se vozijo izključno kolesarji, tako je kolesarjenja po pohodniških poteh bistveno manj kot ga je bilo še pred nekaj leti.

O problematiki gorskega kolesarstva je bilo precej govora tudi na zadnji seji ajdovskega občinskega sveta. Svetnik in predsednik sveta KS Lokavec Angel Vidmar je na omenjeni seji dejal, se kolesarji spuščajo iz Čavna po poteh, ki jim niso namenjene in pozval župana, naj se področje uredi tako, da bo tudi lokalna skupnost imela nekaj od tega. Trenutno imamo v ajdovski občini preko dvajset gorsko kolesarskih stez, v skupni dolžini preko trideset kilometrov, od katerih pa sta bili legalizirani le dve, proga Frutabela v ajdovskih Palah in proga pod vasjo Brje. Obe progi so uredili člani ajdovskega kolesarskega kluba Črn Trn.

Brje // Foto: Klavdij Blažko

Po besedah župana Tadeja Beočanina se na občini zavedajo problema in ga tudi poskušajo rešiti. Prav v ta namen je bil pred kratkim sklican sestanek, na katerega je prišlo več predstavnikov različnih kolesarskih društev v Vipavski dolini. Glavna tema sestanka je bila seveda legalizacija prog. Določili so prioritetne sezname teh prog in se dogovorili na kakšen način se bo poskušalo čim več teh prog legalizirati.

Gorski kolesarji so zelo dobri gostje, na strani lokalne skupnosti pa je, da jim pripravi ustrezno ponudbo. Škoda bi bilo namreč ne izkoristiti priložnosti, ki nam jo narava podarja. Potrebno je torej le najti pravi način sobivanja v naravi. O tej temi sicer teče beseda že precej let, premika pa se zelo zelo počasi.

 

* Fotografije: Kamplc & Klavdij Blažko

* Vr: Radio Robin

Lokalne Ajdovščina

#turizem, #vipavska dolina, #kolesarstvo

Kolofon