Sredi marca so v več kot 50-ih državah sveta potekali mladinski protesti proti podnebnim spremembam. Ko se danes ozremo na ajdovsko občino, vidimo sunkovit porast gospodarstva, ki prinaša razvoj in delovna mesta, a obenem tudi negativen vpliv na čistočo zraka in okolja. Koliko se občina zaveda tega dejstva in kakšne so protiuteži onesnaževanju okolja, ki ga razvoj gospodarstva nesporno prinaša?

Absolutno se Občina Ajdovščina zaveda dejstva, da vsak nov gospodarski subjekt, ki pride v mesto, pušča za seboj nek odtis. Pri čemer pa imamo z našim načinom dela, torej najprej z odkupom zemljišč in nato s prodajo le-teh končnemu investitorju, neposreden vpliv na to, kdo na ta zemljišča prihaja. Industrije, ki bi bila kakor koli okoljsko sporna, na naša zemljišča ne spustimo in je tudi ne bomo.

Kakšna je vizija občine Ajdovščina na področju ekologije in trajnostnega razvoja? Ajdovščina sicer slovi kot občina, ki je dobro pripravljena na klimatske spremembe.

Zavedati se moramo, da je Občina Ajdovščina pilotna občina in prva v Sloveniji, ki poskuša čim bolj vlagati v smeri prilagajanja podnebnim spremembam. Ne samo v smislu preprečevanja, ker gre v tem primeru za globalno zgodbo, ampak predvsem v smislu prilagajanja podnebnim spremembam, ki se že dogajajo. Lahko omenim protivetrne pasove, projekte za namakanje in podobno. V tem primeru smo tudi marsikje zgled, kako se kot mikro okolje prilagajati na spremembe, ki so sicer, kot sem dejal, del globalnega ranga.

Spremljate količino smoga v zraku?

Ne. Teh merilcev kot občina nimamo. Spremljamo pa državne meteorološke postaje.

Kako sami skrbite za čistejše okolje? Gredo vaše navade in zavest v smeri čim manj onesnaževanja?

Ločevanje odpadkov je po moji presoji zagotovo tisto, kar mora vsak posameznik storiti za čistejše okolje. Res pa nas moderen način življenja marsikdaj odmakne od tistega, kar bi človek lahko še izbral v boju proti čistejšemu okolju. Tu mislim predvsem na izbiro prevoznega sredstva in podobno. Ne bom rekel, da sem ravno zgled na področju zaščite in varovanja okolja, zagotovo pa tisto, kar je v moji moči, tudi storim.

Vrnimo se korak nazaj. Slabih pet mesecev nazaj ste bili drugič izvoljeni za župana. V čem se prvi mesec novega mandata razlikujejo od preteklih štirih let? V prvem mandatu je bilo političnih iger vsaj na prvi pogled mnogo manj?

V teh petih mesecih smo v hitrem izvrševanju projektov, ki so bili predvideni že v preteklem obdobju. V našem okolju trenutno potekajo številne investicije, njim pa posvečamo kar precej časa. Glede političnega delovanja pa gre za precej težje delo, glede na to, da nisem uspel sestaviti projektne koalicije. Dve stranki sta se odločili za delovanje v opoziciji. Posledično smo imeli tako kar nekaj porodnih krčev novega občinskega sveta, ki se je vendarle oblikoval tako, da bomo lahko sedaj sporazumno delovali do konca mandata.

Kaj ta razklanost med občinsko koalicijo in opozicijo pomeni za občane Ajdovščine? Jo bomo občutili? Je močna opozicija lahko tudi v dobrobit mesta?

Tisti, ki bodo hoteli občinsko politiko prenašati v svoje vsakdanje življenje, bodo to razklanost morda občutili, zagotovo pa se to ne bo poznalo v kakovosti ali načinu življenja posameznika. Opozicija pa je jasno tudi zelo koristna, saj opozarja na nekatere stvari, ki gredo v ponovni premislek. Koristi tudi zato, ker ponuja večje število pobud in vprašanj – marsikaj od tega pa se nato dejansko tudi uresniči.

Osebno vidim problem v tej delitvi na koalicijo in opozicijo predvsem v tem, da terja več časa od izvoljenih funkcionarjev, občinskih svetnikov in tudi od mene, kot župana, za neko splošno usklajevanje o zadevah, ki bi sicer lahko bile rešene v zelo kratkem času. Precej energije gre tako v prazno in to je tisti minus takšnega načina delovanja.

Vas je drža strank SDS in NSi osebno presenetila?

Ni me presenetila. Sem pričakoval nekaj podobnega. Že med predvolilno kampanijo je bilo slutiti, da se bo tako odvilo. Sicer smo takoj po volitvah govorili o tem, da bomo skupaj sodelovali v projektni koaliciji, skozi naslednje poteze in seje pa je bilo kmalu jasno, da to ne drži in da se omenjeni stranki želita distancirati in obenem pozicionirati v bolj opozicijski vlogi.

Nedolgo nazaj ste se vrnili iz Cannesa, kjer ste iskali morebitne investitorje za različne projekte v Ajdovščini (stari mlin, Ribnik …). Kdo so ljudje oz. organizacije, ki se zanimajo za vlaganje v ajdovsko občino in zakaj jih to zanima?

Ajdovska občina je za večino vlagateljev relativno nezanimiva. Smo majhna občina in velika večina vlagateljev išče večje zgodbe. Naj navedem primer, ko smo govorili z določenimi investitorji in jim predstavili projekt hotela s petdesetimi sobami v Ajdovščini. Odvrnili so, da jih zanimajo samo projekti s petdesetimi nadstropji. Tako mestni hotel v bivšem mlinu kot tudi Ribnik SB2 sta za našo občino zelo velika projekta, vseeno pa za marsikaterega investitorja premajhna.

Je pa vseeno nekaj investitorjev, ki so pripravljeni vlagati v Ajdovščino. Nekateri zato, ker iščejo projekte, ki so znotraj njihovih finančnih zmožnosti, in jih zato takšne zgodbe, kot je naša, zanimajo. Ajdovska zgodba pa zanima tudi investitorje, ki še niso vlagali na evropskem trgu in jim je to morda vstopna točka, kjer se bodo lahko naučili poslovati na trgu Evropske unije. 

Bi bilo moč najti tudi slovenske investitorje?

V preteklih dveh letih smo iskali investitorje tudi na domačem trgu, a smo dobili zelo jasne odgovore, da jih Ajdovščina ne zanima. Predvsem zato, ker so vrednosti nepremičnin pri nas še vedno bistveno nižje kot na obali ali pa v Ljubljani. Letos pa se je zgodil obrat in je zgodba začela zanimati tudi domače investitorje. Jih je pa relativno malo in so bolj usmerjeni v trge, kjer lahko dosegajo večje donose. Kljub temu sedaj tudi domači investitorji kažejo zanimanje – tako za hotel kot tudi za Ribnik SB2.

Bi si morda upali napovedati, da bodo še pred koncem vašega zdajšnjega mandata zgrajena nova stanovanja v Ajdovščini in bodo ljudje dejansko živeli v njih?

Da, to si upam napovedati. Glede na vse pogovore, ki sem jih imel v zadnjih štirih mesecih, pričakujem, da bo do konca mandata v Ajdovščini zraslo sedem novih stolpičev. Dva bosta namenjena oskrbovanim stanovanjem, pet pa jih bo namenjenih trgu, profitnemu in neprofitnemu.

Še pol leta nazaj si verjetno tega ne bi upal napovedati, danes pa, ko imamo dejansko dve zelo vroči železi v ognju, lahko rečem, da se bo to skoraj zagotovo zgodilo.

Občina trenutno razpolaga s 114 neprofitnimi stanovanji, kar je mnogo manj od dejanskih potreb. Se bo ta fond v vašem mandatu še povečal?

Da. V tem novem kompleksu nameravamo ta fond povečati še za približno trideset do štirideset stanovanj.

Na obisku smo imeli tudi že morebitne kitajske investitorje. Je ta zgodba še aktualna?

Zgodba s Kitajci se je nekoliko zaustavila, pogovori z njimi niso več tako zelo aktualni. Smo pa še vedno v stiku, a ne za zgoraj omenjene projekte.

Ali veste, da je pred kratkim prvič v zgodovini za NK Primorje zaigral tudi kitajski nogometaš?

Ne, tega pa nisem vedel. Hvala za informacijo. Mu pa želim uspešno zastopanje naših rdeče-črnih barv.

Spremljate šport? Se kdaj usedete pred televizor in si ogledate kakšno nogometno tekmo? Kateri je vaš najljubši nogometni klub?

Po televiziji zelo redko spremljam katerikoli šport. Včasih si ogledam košarkarsko tekmo, pa še to le občasno. V času, ki ga imam na voljo, televiziji namenjam do pol ure dnevno in v to ne spraviš košarkarske tekme. 

Kaj pa ukvarjanje s športom? Bili ste tabornik, kako danes skrbite za dobro kondicijo? Biti župan prinaša s seboj precej stresa. Kako si najraje napolnite baterije?

Skrb za zdravje in polnjenje baterij nista nujno povezana, vsaj pri meni ne. Kondicijo skušam vzdrževati z občasnimi obiski fitnesa. Baterije pa si napolnim pretežno čez vikende, takrat se res izjemoma udeležujem aktivnosti, na katere sem vabljen.

Na nekaterih predvolilnih soočenjih ste namignili, da je to morda vaš zadnji mandat na čelu ajdovske občine. Je morda zaradi tega lažji? Vendarle ni potrebe po tolikšni všečnosti in se lahko zatečete tudi h kakšnemu ukrepu, ki ne nujno prinaša politične točke.

Precej ukrepov je bilo tudi v preteklem mandatu takšnih, ki niso prinesli političnih točk. Predvsem tistim, ki so vpleteni vanje, se lahko zdi, da slabšajo njihovo kakovost življenja. Tako v prejšnjem kot tudi v zdajšnjem mandatu sem se loteval ukrepov, ki niso bili priljubljeni, ampak jih je bilo, vsaj po moji presoji, potrebno izvesti, zato da Ajdovščina dohiti razvojni zaostanek, ki ga je imela, in začne prehitevati ter postane ena bolj vabljivih občin za življenje in delo.

Komu najbolj zaupate v politiki? Kdo so ljudje, s katerimi se pogovorite preden pade neka odločitev?

Da pride do neke odločitve, je potrebnih več nivojev pogovorov. Temeljni pogovor je zagotovo najprej opravljen znotraj občinske uprave s strokovnimi službami. Šele nato, ko zadeve postanejo stvar politike, prenesem ta pogovor naprej do svetniških skupin. V zadnjem času seveda do koalicijskih partnerjev.

Vendarle se počasi bližamo koncu ureditve Lavričevega trga. Verjetno projekta, ki bo tako ali drugače ostal v spominu, da je »delo« župana Beočanina. Ste, kljub vsem zamudam in dodatnim delom, ponosni na ta projekt?

Seveda. Na projekt prenove Lavričevega trga sem zelo ponosen in si obenem želim, da ga zaradi podaljšanih rokov, do katerih je prišlo, tudi čimprej zaključimo. Verjamem pa, da ne bom le jaz ponosen na prenovljen trg, ampak bodo nanj ponosni tudi vsi občani in občanke. Verjamem, da ga bomo vsi ponotranjili za sobotno in nedeljsko druženje, za popoldanska srečevanja ter tudi za tisto polnjenje baterij, o čemer smo govorili malce prej.

Je to projekt, iz katerega se človek tudi osebno marsikaj lahko nauči?

Gre za enega večjih projektov ajdovske občine. Ni največji, zagotovo pa eden večjih. Seveda se lahko tudi osebno iz vsakega projekta marsikaj naučiš. V teh dobrih štirih letih županovanja sem pridobil ogromno novih znanj, predvsem vezanih na delovanje države in družbe kot celote. Pa tudi znanja, kako peljati določene investicije, tiste odprtega tipa ali pa investicije v objekte.

Ljudje radi rečejo, da je »Beočanin« marsikaj naredil, dejansko pa za vsakim županom stojijo občinske službe. Koliko so za uspešne projekte odgovorni vaši sodelavci in kako ste zadovoljni z njimi?

Noben župan ne zmore nobene investicije izpeljati sam. Vedno potrebuje podporo in sodelovanje vseh tistih, ki delujejo okrog njega, in enako velja tudi zame. S strokovnimi službami Občine Ajdovščina sem zadovoljen. Imamo odlične strokovnjake, ki se dnevno trudijo za boljše življenje v ajdovski občini. Včasih sicer pride do razhajanj, v veliki večini pa smo enotnega mnenja. Takrat, ko je določena odločitev sprejeta, ajdovske strokovne službe zadevo vedno profesionalno izpeljejo do konca.

Bi si morda želeli, po zgledu Ljubljane in podžupana Koželja, tudi v svoji ekipi imeti t. i. »mestnega arhitekta«?

Ne vidim nujne potrebe po tem, da bi bil občinski urbanist del politične ekipe župana. V Ajdovščini imamo odlične projektantke in projektante, s katerimi dobro sodelujemo. Zato imam raje vključevanje vseh njih v skupno načrtovanje urbane podobe mesta in okolice.

Imate morda mesto, ki je za vas navdih, zgled, vam daje vizijo?

Ne. Nimam nobene občine ali mesta, ki bi ga imel za vzor Ajdovščini. Naša občina ima svojo zgodovinsko specifiko in tradicijo, to dvoje je potrebno spoštovati in prav na tem je treba graditi našo prihodnost.

V svojem županovanju ste med drugim Ajdovščino postavili na turistični zemljevid. Prav turizem pa je pomemben dejavnik onesnaževanja okolja. Gre ajdovski turizem v smer čistega, ekološkega turizma?

Ajdovski turizem je zasnovan na butičnem turizmu, torej na manjšem številu turistov, ki pa iščejo dražje storitve. Takšni turisti večjega onesnaževanja ne prinašajo. Imamo sicer nekaj mikro problemov na področju odlaganja smeti, predvsem po gozdovih ali pri prekomerni uporabi motornih sredstev v naravi, ampak kot rečeno, v osnovi nimamo množičnega turizma, posledično tudi ni večjega onesnaževanja okolja.

Intervju smo začeli z gospodarstveniki in ga podobno tudi zaključimo. Obstajajo kritike v mestu, da gospodarstvo raste, a mesto, poleg delovnih mest, v zameno dobi premalo. Obstajajo seveda svetle izjeme. Bi si sami osebno želeli s strani gospodarstva in podjetnikov več podpore lokalnemu športu, kulturi, družabnemu življenju in podobno?

O tem sem se z vsemi večjimi in tudi manjšimi gospodarstveniki v naši občini že pogovarjal. Nekateri imajo precej posluha za tovrstno podporo, nekateri pa precej manj. Seveda bi si želel, da tisti, ki danes malo namenjajo lokalni skupnosti, to podporo povišajo. Kljub vsemu pa imam občutek, da se podjetja vse bolj zavedajo tega, da je vse težje dobiti dobro delovno silo in dobre kadre, prav prepoznavnost v lokalnem okolju pa jim lahko omogoči, da lažje pridobijo nove sodelavce, ki so nujni za njihov razvoj.

Pravijo, da oblast pokvari. Dlje ko je kdo na oblasti, bolj ga ta prevzame. Kako se vi sami omejujete, da ne zlorabljate vpliva ali moči?

V prvi vrsti gre za osnovno spoštovanje funkcije župana in zavedanje odgovornosti, ki jo ta prinaša. Zato nekih samoomejitev ne potrebujem, ker nikoli nisem čutil, da bi me kadar koli zaneslo čez črto, ki mi je določena z zakonodajo. Trudim se delati pošteno in odgovorno v korist naše občine in verjamem, da mi to tudi uspeva.

Hvala.

 

* Fotografije: Klemen Bizjak - Adriafoto

*  Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina