Po tej kolesarski stezi se bojo dve stare mame srečale in klepetale. Bedarija. Važno je, da je nekdo profitiral s pomočjo evropskih sredstev. To kar so naredili z Goriško cesto v Ajdovščini je katastrofa. Kolesarji se še zmer vozijo po cesti, nova signalizacija je pa obupna. Jaz se bom z avtom vozil po kolesarski stezi, ker je bolj široka kot cesta. To je zame osebno kriminalno dejanje. Tistemu, ki si je to skrpucalo zamislil mu bi morali izmeriti vročino. Se je za vprašat a vse to res rabimo al so to samo kaprici nekoga?

Takšni in podobni številni komentarji so se v trenutku pojavili na socialnih omrežjih pod novico o novih kolesarskih stezah. Negodovanje in protesti, kot da nas bodo nove kolesarske površine pahnile v propad. Pa je res tako? Poklicali smo strokovnjaka in se prepričali, da nova podoba Goriške ceste vendarle ni tako neuporabna, kot se je morda komu na prvi pogled zdelo. Marko Peterlin, arhitekt in urbanist, ki se ukvarja s trajnostno mobilnostjo in urejanjem prostora, obenem pa direktor Inštituta za politike prostora, ustanovljenega leta 2006, nevladne organizacije, ki nam je v kratkem pogovoru razložil pozitivne plati nove prometne ureditve glavne ajdovske avenije.

V zadnjih letih razvita in sodobna mesta precej sredstev vlagajo v razvoj prometne infrastrukture. Spreminjajo se načini mobilnosti in spreminjajo se navade ljudi. Katera so najpogostejša sodobna orodja, ki se jih mesta in prometni inženirji poslužujejo, da izboljšajo prometno situacijo v ožjih središčih?

Za odgovor je treba najprej razumeti malo ozadja. Mesta so se v drugi polovici 20. stoletja močno prilagodila eni sami tehnologiji, to je osebnemu avtomobilskemu prometu, in ta trend se v svetu v resnici še ni ustavil. A avtomobili so dejansko izjemno neučinkovit način mobilnosti, saj za premikanje ljudi porabijo ogromno prostora in energije, ogrožajo življenja, povzročajo neposredno in posredno onesnaženje, ob tem pa 95% časa stojijo pri miru.

Večina evropskih in ameriških mest se je v zadnjih desetletjih soočila z negativnimi posledicami te zgodovinske napake, od onesnaženja, prek nerazumno velike porabe energije, do izjemnega porasta debelosti med prebivalstvom in propadanja najlepših predelov mest. Zato iščejo načine, da trende obrnejo v korist bolj učinkovitih in čim manj škodljivih prometnih načinov. V večjih mestih so to predvsem različne oblike javnega potniškega prometa, v manjših mestih, ki prevladujejo tudi v Sloveniji, pa so najbolj uporabne spodbude za kolesarjenje in hojo. Prilagajanje javnega prostora varnemu in prijetnemu kolesarjenju in hoji je tako eden ključnih ukrepov za bolj učinkovit in manj škodljiv promet v manjših mestih. Med njimi so najbolj pogosti ukrepi za umirjanje prometa, kot so ožja vozišča, dvignjeni prehodi za pešce, skupni prometni prostori, ter vzpostavljanje od vozišča ločenih kolesarskih poti in pešpoti.

Tudi Ajdovščina je pred kratkim svojo osrednjo mestno ulico zožila. Goriška cesta odslej meri v širino 6,50 metra in ne več 8,25 metra kot prej. Kako bo po vašem mnenju zoženje cestišča vplivalo na prometno situacijo in navade voznikov osebnih ali tovornih vozil?

Ožje vozišče je zelo smiseln ukrep, ki praktično ne vpliva na pretočnost za motorna vozila, a obenem z enim zamahom omogoči boljšo prometno varnost in več prostora za kolesarje in pešce. Za prometno varnost je ključna nižja hitrost avtomobilov, in šele ko je cesta ožja, postanejo vozniki previdnejši. Vozni pas širine 3,25 metra je vsekakor dovolj širok za normalno srečevanje tudi avtobusov in tovornih vozil. A ko nekdo reče, da se je komaj srečal z nasproti vozečim vozilom, to pomeni, da je bil bolj pozoren in je zmanjšal hitrost, kar je dobro. Omejitve hitrosti je zelo težko uveljaviti pri voznih pasovih avtocestne širine. Stalen nadzor je zahteven in celo vozniki z najboljšimi nameni imajo včasih težave z upoštevanjem omejitev.

Po drugi strani je izguba časa zaradi zmanjšane hitrosti v mestih ob vseh drugih ovirah skoraj zanemarljiva: na enem kilometru izgubimo z zmanjšanjem hitrosti s 50 na 40 kilometrov na uro le 18 sekund, z nadaljnjim zmanjšanjem na 30 pa še 30 sekund. A pri varnosti pešcev pridobimo ogromno. Verjetnost za usodne poškodbe pešca je ob trku pri hitrosti avtomobila 30 kilometrov na uro pod 10%, pri 50 kilometrih na uro pa že prek 80%!

Z ožjim voziščem smo hkrati prihranili prostor za bolj učinkovite oblike prometa in druge rabe javnega prostora. Širše in od vozišča ločene kolesarske steze omogočijo varno kolesarjenje otrok in starejših in s tem približajo kolesarjenje večjemu deležu prebivalcev, širši pločniki ter zelenje pa prispevajo k temu, da več poti po vsakdanjih opravkih raje opravimo peš.

Precej kritik na zoženje cestišča v centru Ajdovščine leti na dejstvo, da je cesta zelo obremenjena s prometom. Po zadnjih podatkih jo dnevno povprečno prevozi skoraj 12.000 vozil.  So morda zaradi te visoke številke kritike upravičene?

Prav na odsekih cest v naseljih, ki so bolj obremenjeni z motornim prometom, je ključno zagotoviti ločene in dovolj široke površine za kolesarje in pešce. S tega vidika kritike niso upravičene, prav nasprotno, to je dodaten argument v prid novi ureditvi.

Kritike so usmerjene tudi v novo kolesarsko stezo, ki naj ne bi bila potrebna, saj naj bi bilo število kolesarjev v Ajdovščini premajhno za upravičenost te investicije. Bi lahko trdili, da bodo močno izboljšani pogoji za kolesarjenje v središču mesta tudi povečali število tistih, ki za svojo mobilnost uporabljajo kolo?

Investicije v infrastrukturo morajo slediti ciljem, temu, kam želimo priti. Če bi pri načrtovanju infrastrukture izhajali zgolj iz logike trenutnih potreb, ne bi nikoli zgradili ne električnega ne telekomunikacijskega omrežja, niti npr. železnic. Pri nas imamo pogosto težave s tem, da oblikujemo dobre in skrbno pripravljene strategije, izvedeni ukrepi pa nato sledijo neki utečeni praksi in dejansko spodkopavajo sprejeto strategijo in s tem preprečujejo spremembe na bolje.

Če bi pri načrtovanju infrastrukture izhajali zgolj iz logike trenutnih potreb, ne bi nikoli zgradili ne električnega ne telekomunikacijskega omrežja, niti npr. železnic. Težko pa je reči, v kakšni meri bodo boljši pogoji za kolesarjenje prispevali k spremembi navad, pri tem bodo ključni prebivalci Ajdovščine. Pomembno je, da infrastruktura omogoča spremembo navad in praksa kaže, da spremembe na bolje ljudje slej ko prej posvojijo. Ne smemo pa pozabiti, da se je infrastruktura za kolesarjenje izkazala kot ključna tudi za razvoj t.i. mikromobilnosti, kamor sodijo npr. električni skiroji, ki so v le nekaj letih osvojili mesta po vsem svetu.

Fotografija: Klemen Bizjak (Adria foto)

****

Tako torej novo podobo Goriške ceste ocenjuje strokovnjak. Občina Ajdovščina je sicer že v letu 2017 pripravila Celostno prometno strategijo. Na njen nastanek so dejavno vplivali tudi občanke in občani, ki so jasno izrazili svoja pričakovanja glede prihodnje prometne ureditve in tako sooblikovali vizijo za kakovost prometa v naši občini. Kot enega izmed prioritetnih ciljev so izpostavili izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje. Občina Ajdovščina se je z izdelavo strategije zavezala za do človeka in okolja prijaznejšega načina mobilnosti. Tako se bo tudi v prihodnje nadaljeval projekt regionalnih kolesarskih poti za spodbujanje uporabe kolesa kot prevoznega sredstva za vsakodnevne opravke – za to realizacijo je potrebno uvesti povezano mrežo kolesarskih poti v samem naselju in jo navezati na okoliške kraje. Te povezave so pomembne za domačine, obiskovalcem pa bodo pomagale tudi pri razvoju drugih področij, na primer turizma. Kolesarjenje Občina spodbuja tudi z urejanjem varnih kolesarnic ob javnih ustanovah ter s postavitvijo stojal za kolesa, posebna pozornost pa gre tudi promociji trajnostne mobilnosti, torej spodbujanja pešačenja in kolesarjenja s ciljem povečati delež kolesarjev med zaposlenimi in šolarji.

Za mnenje smo seveda obrnili tudi na pristojne. Na ajdovski Občini se s prometom vsakodnevno ukvarja Jošt Černigoj. Kakšna je torej občinska politika, ko beseda nanese na razvoj kolesarskih povezav? »V letu 2015 je Občina Ajdovščina v sklopu Regionalnega omrežja kolesarskih povezav Severne Primorske – Goriške razvojne regije pripravila projekt kolesarskih poti. Projekt zajema na idejni zasnovi ureditev kolesarskih poti na glavni osi mesta Ajdovščina (Goriška in Vipavska cesta, Idrijska in Tovarniška cesta), vključuje pa tudi južno obvoznico in bližnja naselja (Budanje, Cesta, Lokavec, Dolenje). S tem projektom želijo omogočiti boljšo kolesarsko povezanost bližnjih naselji s centrom – kot izhodiščem in križiščem različnih kolesarskih poti – tako bi predel tudi lažje vključili v širšo kolesarsko omrežje. Pripravljen je tudi projekt za ureditev steze za kolesarje in pešce ob cesti, ki povezuje Lokavec z mestom Ajdovščina. Z Direkcijo RS za infrastrukturo potekajo pogovori o izvedbi tega projekta. Prav tako se pripravlja projektna naloga za ureditev površin za pešce in kolesarje na Tovarniški cesti in povezavi mesta Ajdovščina z naseljem Dolenje.« nam je odgovoril Černigoj in obenem podal še občinsko mnenje na temo prihodnosti prometa na Goriški cesti. »Občina Ajdovščina tudi sicer z več ukrepi stremi k zmanjšanju števila motornih vozil, ki vsakodnevno peljejo po Goriški cesti. Ena izmed njih je v letu 2020 predvidena izgradnja krožišča pri obvoznici, s katerim želimo z večjo pretočnostjo prometa čim več vozil preusmeriti na obvoznico. Z izgradnjo kolesarskih stez pa nasploh podpiramo trajnostno mobilnost, že sama prometna signalizacija na vhodu v mesto usmerja promet na obvoznico. V sklopu izgradnje krožišča na obvoznici je predvidena tudi možnost peš dostopa do Hoferja, s čimer bo omogočeno varno prečkanje, obenem pa je v projekt načrtovana tudi izgradnja površin za pešce in kolesarje, ki bi povezala krožišče pri obvoznici – mimo Hoferja, vse tja do Merkatorja.«

****

Vstopili smo v jesensko obdobje, ki s seboj rado prinese jesensko vreme. Torej dež, veter, nizke temperature in podobno. A mnogokrat posije tudi sonce. Poskusite takrat morda zjutraj zapustiti svoj dom malce prej, zajahajte svoje kolo in se odpravite po svojih opravkih malce drugače. Sčasoma vam bo to postala navada, ki se ji zlepa ne boste odrekli. Naredili boste nekaj zase, poskrbeli za čistejše okolje in prihranili pri gorivu. Kot je rekel veliki posoški poet Ivan Volarič – Feo; »najlepša jutra so zjutraj«. Na kolesu pa sploh.

* Članek je bila prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj