Toplo poletje se je prevesilo v zlato jesen. Na vrtu in v naravi zorijo pridelki in sladki sadeži. Čez poletje smo se zdravo prehranjevali (tudi na piknikih) in se veliko gibali. V jeseni bomo z »zdravim življenjskim slogom« seveda nadaljevali. Na voljo nam je raznovrstno in pestro sezonsko sadje in zdrava lokalna zelenjava.

In moj namen je, da vam opišem koristne prehranske lastnosti sezonskih pridelkov, kot so grozdje, hruške, slive, kaki, robidnice, rdeča pesa in seveda paradižnik. Ko sem začela iskati najnovejše strokovne članke, sem si rekla »BŠ«,  vse je super zdravo, povsod so mikro in makrohranila; v grozdju resveratrol znižuje škodljiv holesterol in trigliceride v krvi, v paradižniku alfa tomatin pomaga pri preprečevanju nastanka raka na prostati in pljučih, v hruškah hidroksicimetna kislina deluje antioksidativno ter veže nitrate v želodcu, da ne postanejo strupeni nitrozamini, ki so rakotvorni, slive vsebujejo poleg mikrohranil in vlaknin tudi sorbitol, ki pospešuje prebavo, posušen kaki je odličen nadomestek za sladkarije…..

Kot prvič: vse sadje, predvsem sezonsko, lokalno in iz ekološke pridelave predstavlja zdravo živilo. Grozdje vsebuje  poleg zdravilnih snovi, ki se nahajajo  v glavnem v kožici in peškah, tudi kar nekaj sladkorjev, največ glukoze. Podobno velja za kaki, slive, fige in ostalo sladko sadje.

Kot drugič: s sadjem ni za pretiravati. S prenajedanjem bomo poskrbeli poleg  bogate mere mikrohranil, tudi za dvig sladkorja v krvi. Kakšen kilogram več, ki se nam bo nabral v jesenskem času,  tako ne bi smel biti presenečenje. Kot tretjič in zadnjič: V jeseni lahko poskrbimo z rednim uživanjem sezonskega sadja in zelenjave za svoje zdravje in dobro pripravo na zimo. Povečala se nam bo telesna odpornost in tako se bomo lažje spopadali s sezonskimi virusnimi in bakterijskimi okužbami, še posebej velja to za  otroke, ki so bolj izpostavljeni različnim virusnim in bakterijskim »cocktailom« v šolah in vrtcih.

Pred leti je bilo običajno, da se je dopoldansko toplo malico nadomeščalo z obrokom sadja, predvsem ženske smo čutile, da s tem naredimo nekaj koristnega za telo. Kakšna napaka! Kilogrami niso izginjali, energija se ni večala, razpoloženje pa tudi ne.  Do naslednjega obroka, običajno poznega: nekje med kosilom in večerjo, je naša energija povsem upadla in lakota je bila še toliko večja in neustavljiva. Zato sadje, kot samostojni nadomestek  za zajtrk ali malico ni najbolj primeren. Sadje lahko zaužijemo tudi v obliki smutijev, tako bomo prejeli istočasno veliko mero vitaminov, mineralov in antioksidantov, pa tudi sladkorjev. Koristno je, da poleg smutija zaužijemo še nekaj dodatnega, kar vsebuje beljakovine in maščobe ali vsaj  vlaknine, kar bo upočasnilo prehod sladkorja v krvni obtok, znižalo glikemični indeks ter bomo tako dalj časa siti. Povsem druga zgodba kot sadje so oreščki, katerih prehranska sestava  temelji na zdravih maščobah.

Sadje kot so: jabolka, hruške, fige in kaki v jeseni sušimo, da ga  lahko ohranimo čez zimo. Pri sušenju moramo biti pozorni, da je sadje zdravo, dovolj posušeno in ne plesni. Plesen namreč izloča toksine, ki so kancerogeni. Kupljeno suho sadje v trgovinah je pogosto obdelano z askorbinsko kislino, včasih tudi s konzervansi, premazi ali celo s sladkornim sirupom, zato je lepše in bolj obstojno. Suho sadje vsebuje predvsem sladkor; vitamini in vlaknine se s postopkom sušenja zreducirajo.

Iz sadja običajno pripravljamo tudi marmelade, nekateri z več, nekateri  z manj sladkorja. Marmelade z manj sladkorja bodo manj obstojne, zato moramo poskrbeti, da jih po odprtju čimprej porabimo, ker se na daljši rok pokvarijo, običajno splesnijo.

Sadje z vsako toplotno obdelavo izgublja na zdravilnih prehranskih lastnostih, zato ga je priporočljivo jesti čim več svežega, po možnosti lokalnega ali iz ekološke pridelave.

Sadje, ki prihaja pozimi iz drugih koncev sveta, je osiromašeno na hranilni vrednosti zaradi dolgih transportnih in skladiščnih poti ter tehnoloških obdelav, ki omogočajo, da se sadje med potjo ne pokvari in ne dozori prezgodaj ter tako ostane na pogled lepo in nepoškodovano.

Jeseni po trgatvah, ko se malce ohladi, začnemo s pogostejšimi obiski telovadnic in fitnesov. Pogosteje zahajamo v naravo na sprehode, teke, vzpone, kolesarjenje….. Nameni so različni; nekateri si želijo večanja mišične mase in izklesano telo, drugi bi radi izgubili kakšen odvečen kilogram, v zrelejših letih je verjetno na prvem mestu zdravje in gibljivost. Predvsem pa gibanje, takšno in drugačno, uspešno »ubija« stres, dandanašnjo tegobo.

Na predavanju o zdravem življenjskem slogu, ki sem ga nekoč obiskala, je predavateljica med drugim poudarila, da je glavni krivec za naše  »preskromno« gibanje in posledično manj zdravo življenje naš domači kavč. Potem sem ta nesrečni kavč analizirala z vseh strani in ugotovila, da ima kar prav. Brez kavča ne bi toliko sedeli, bolj zgodaj bi se odpravili spat in posledično bi več spali, ne bi toliko gledali televizije, predvsem oddaj, ki si jih pravzaprav nismo želeli ogledat ter informativnih oddaj kot so poročila ( op.: včasih pomislim, da so poročila kot turške nadaljevanke, v mesecu dni se ne spremeni nič, dogodki se ponavljajo in nanje v večini primerov ne moremo vplivati). Mogoče tudi pametni telefoni brez kavča ne bi bili tako neprecenljivi. Brez kavča bi se mogoče več družili in pogovarjali, manj bi grizljali čipse in piškote, predvsem pa bi se več premikali in kurili odvečne kalorije.

* Naslovna fotografija: Pixabay

* Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj