Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Gordan Novaković: »Ko me ideja za pesem poišče, ji pač sledim«

Ajdovec Gordan Novaković ni novo ime na glasbeni sceni, saj je kot član domače Elabande in skupine Šukar nastopal širom Slovenije ter Evrope. Tokrat se podaja na samostojno avtorsko pot s singlom Liza pela je jazz, za katerega je prispeval glasbo in besedilo.

Začenjaš svojo samostojno glasbeno pot. Vendar pa zate to ni nekaj povsem novega. Glasbene odre si delil že s Šukarji. Kako se je tvoja glasbena pot pravzaprav začela?

Začel sem tako, kot zapoveduje evolucija vsakega glasbenika, in sicer v lokalnem okolju. S prvim bendom smo bili glasni v takratnem Mladinskem klubu v Ajdovščini. Kasneje je tam zrastel C2. Do leta 2002 sem se s preigravanjem klasik rock n' rolla kalil v bolj ali manj lokalnih bendih. Leta 2002 pa sem začel igrati pri zasedbi Šukar, ki izvaja romsko glasbo. Z njimi sem nastopal po vsej Evropi in imel čast deliti oder z mnogimi izjemnimi glasbeniki, kot so Zoran Predin, Vlado Kreslin, Oto Pestner, Bajaga in kralj romske glasbe – Šaban Bajramović. Nastopanje s Šukarji mi je prineslo neprecenljive izkušnje, krasno druženje in pisano paleto nastopov od malih klubov do velikih koncertnih odrov pred 10 tisoč in večglavo množico. Kasneje sem igral tudi pri domači Elabandi, katere glavni avtor glasbe in besedil, Jure Ferjančič, je danes producent in snemalec moje glasbe.

Gordan Novaković & Šukar

Kako je prišlo do odločitve za samostojno glasbeno pot?

Začel sem pisati glasbo ter besedila. Nabralo se je veliko materiala in zazdelo se mi je, da bi to, kar je nastalo, lahko dobilo pot do širše publike.

Prvič prevzemaš vlogo frontmana. Kakšen je občutek?

Ja, do sedaj sem vedno bil v vlogi instrumentalista, tokrat pa jemljem mikrofon zase. Zdi se mi, da svoja besedila lahko najbolj iskreno interpretiram sam. Vsekakor pa bo nekaj povsem novega zame stik s publiko v tej vlogi.

O čem pa pišeš? Liza spominja na neke čase, ki jih ni več ...

Pesem je postavljena v beznico, kjer vsako soboto ljudem z roba družbe in vsem, ki se ne bojijo piti na črno zvarjenega viskija, zapoje Liza. To so ljudje, ki ne tolerirajo blefiranja in jih ceneno ne zanima. Njihovih src se lahko dotakne le nekdo, ki poje iz srca.

Kot marginalni so mnogokrat označeni in dojeti tudi Romi. Na svojih nastopih po Evropi si se kot član Šukarjev veliko družil z njimi. Kakšne spomine ohranjaš nanje?

Nastopanje v Franciji in druženje z Romi je ena lepših izkušenj, ki sem jih doživel v življenju. Romi so duhovno zelo čist narod, po katerem bi se lahko zgledovali.

V kakšnem smislu?               

Imajo zelo čista srca, čiste duše. So izjemno iskreni in kulturno neverjetno bogati. Prav tako kot je afriška glasba vplivala na moderno, je romska v pomembnem obsegu vplivala na klasično glasbo in jazz. Zanimivo je, da jih označujemo za kradljivce. V resnici je bilo ogromno glasbe ukradene njim. Obtožujemo krajo kokoši ali konja, sami pa smo narod, ki skoraj da časti človeka, ki je okradel tovarne in s tem življenja delavcev in njihovih družin. Dajemo glasove ljudem, ki začenjajo vojne ali jih podpirajo. Sramota je, da mi, ki se imamo za kultivirane in napredne, še dandanes Romom ne zagotavljamo osnovnih pravic in jih postavljamo na obrobje.

Gordan Novaković

Kako bi opisal svojo glasbo?

Velik poudarek dajem besedilom. Z besedami slikam prostor. Z njimi skušam postaviti oder in nanj pripeljati igralce. Je pa mojo glasbo klarinetist Rok Škrlj krstil za primorski swing. Hvala ti, boter Rok.

Torej gre za bolj pripovedna besedila?

Ko me ideja za pesem poišče, ji pač sledim. Včasih se rodi štorija, ko pa rišeš s čustvi, sploh do ženske, je potrebno biti bolj previden, zato dobi pesem čisto drugačno obleko. Mogoče je prvi single res nekoliko bolj pripoveden, vendar pa lahko v prihodnosti pričakujete tudi kakšno bolj izpovedno pesem.

Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost?

Trenutno sta posneti dve skladbi, za kar gre zahvala prekaljenim glasbenim mačkom, ki so ju posneli, in sicer Sergej Randjelović – RunJoe na bobnih, Rok Škrlj na klarinetu, Goran Velikonja na harmoniki in Uroš Trebižan na kontrabasu. Kitaro in vokal sem posnel sam. Pesmi sta bila posneti v studiu T. R. T. Audio. Producent in snemalec je bil že prej omenjeni Jure Ferjančič. Za fotografije se zahvaljujem dolgoletnemu prijatelju Primožu Breclju. Drugi single Lep je ta svet bo predvidoma izšel v začetku novega leta. Ta čas bomo posvetili vajam ter snemanju nadaljnih skladb. Spomladi pa lahko pričakujete tudi kakšen koncert. V prihodnjem letu načrtujem tudi izdajo prvega albuma.

Hvala.

* Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Fotografije: Primož Brecelj

 

 

 

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #glasba, #kultura, #intervju

Kolofon