Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Oživljeno mestno jedro Ajdovščine

Ajdovsko mestno jedro sodi med pomembnejše slovenske arheološke spomenike iz rimskega obdobja. Odslikava podobo mesta in življenja v njem in velja za središče skupnosti. Osrednji trg v Kastri se je v času spreminjal – od rimskega foruma do grajskega dvorišča, glavnega mestnega trga v funkciji centra podjetništva in trgovine, kjer so se prebivalci in obiskovalci lahko srečevali, si izmenjali informacije, se družili … do avtobusnega postajališča in nazadnje do velikega parkirišča. S tem je Lavričev trg izgubil svojo funkcijo trga – kot dnevne sobe mesta. Z oživitvijo in prenovo pa je 2000 let star trg oživel v najlepši mogoči luči.

Projektantska vizija

Pestrost in dinamičnost prenove Kastre je projektantom predstavljala velik izziv. Težnja k oživitvi duha časa in ohranitvi funkcionalnosti modernega življenja je najbolje uspela arhitekturnemu biroju Ravnikar Potokar iz Ljubljane. Na arhitekturni natečaj, ki je februarja 2017 potekal prek Zbornice za arhitekturo in prostor, se je prijavilo kar 12 arhitekturnih birojev iz cele Slovenije. Izbran je bil elaborat biroja Ravnikar Potokar iz Ljubljane. Komisija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da naloga »izkazuje visoko kulturo obvladovanja prostora od umeščanja v zgodovinski, kulturni in lokalni kontekst, do občutka za kompozicijo in detajl. Od vseh predlogov najbolje interpretira specifiko lokalnih kulturnih, klimatskih ali značajskih potez Vipavske doline in širše Primorske«.

Prominenca arheologije

Še preden so na območju zahrumeli delovni stroji, so tu potekale obsežne arheološke raziskave. Po opravljenih georadarskih raziskavah, ki so razkrile, da se pod zemljo zelo verjetno skrivajo številni ostanki rimskodobne poselitve, je avgusta 2017 Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica oblikoval nove kulturno-varstvene pogoje – ti so narekovali testne izkope. Širše območje Kastre je bilo tako razdeljeno na 47 polj, največ na Lavričevem trgu, na katerih so arheologi opravljali sondiranja. Največ sreče so imeli prav na 'placu', kjer so  našli zidovje, kovance, kovinske predmete in kose lončevine. Najdbe so bile dovolj dober motiv za prava arheološka izkopavanja, ZVKD je aprila 2017 že namignil, da bo to lahko pripeljalo do pomembnih odkritij in predstavitvi arheoloških ostankov na mestu odkritja. Nadvse pomembno najdbo so arheologi našli tudi na dvorišču nekdanjega Edlingovega dvorca – v kanalizaciji iz rimskih časov so našli kovinsko sulico, ki datira še v čas pred izgradnjo Kastre, naleteli pa so tudi na zelo lep primerek rimske ceste z vsemi sloji.

Ajdovščina

Forum ali principij?

Pomembna prelomnica se je zgodila spomladi leta 2018, ko so arheologi na podlagi najdb postavili prve domneve, da je v sedanjem centru Ajdovščine nekoč stal kompleks vojaškega poveljništva, upravnega in religioznega središča poznoantične utrdbe iz 3. in 4. stoletja našega štetja, ko naj bi bila Kastra tudi najbolj dejavna. Do tedaj so namreč predvidevali, da se tu nahaja forum. Po navodilu varuhov kulturne dediščine je bilo potrebno opraviti raziskavo celotnega trga, kar je precej upočasnilo gradnjo, ter ostanke principija umestiti v novo podobo trga. To je projekt postavilo na glavo, saj ni predvideval prezentacije arheoloških odkritij 'in situ', pač pa zgolj ponazoritev s tlakovci. Projektanti so se znašli pred zahtevno nalogo, kako zavarovati ostaline pred podtalnico in meteorno vodo nasploh, kako jih zaščititi pred drugimi vplivi, kako zagotoviti prometno pretočnost, pa še uresničiti osnovno vlogo trga kot mesta za srečevanje in druženje.

Ostanki prinicipija so danes predstavljeni v štiri odprtih prezentacijskih poljih, katerih pohodni nivo je nižji od nivoja trga, dostopen s stopnišči. Polja ponazarjajo glavno poveljstvo utrdbe, sestavljeno iz več prostorov. V kratkem bodo polja dobila tudi posebno talno razsvetljavo. Prezentacijska polja pa bo mogoče pokriti tudi s pohodno površino za primere večjih prireditev.

Ajdovščina

Rimski korak

Poleti 2018 so bili na Prešernovi ulici položene prve kamnite plošče. Projektanti iz Arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar so izbrali štokan repenski kamen, s katerim je tlakovan tudi Vipavski Križ. Na rimske čase tlakovanja v Kastri spominja na več načinov. Daljša stranica tlakovca meri 74 cm, kar ustreza rimskemu koraku, krajša pa meri polovico rimskega koraka. Tam, kjer so arheologi odkrili rimske ostaline, predvsem temelje oziroma zidove nekdanjih hiš, se tlakovanje razlikuje, kamni so namreč manjši (18 x 9 cm). Še manjši pa so tam, kjer so po mnenju arheologov nekoč bili, pa so jih kasneje poškodovali ali odstranili. Kamnite plošče torej z različno velikostjo in drugačno postavitvijo ponazarjajo raster rimske pozidave. Območje izven obzidja, kjer ni bilo najdenih rimskih ostalin – na začetku obeh krakov Prešernove ulice – pa je tlakovano s posebnim betonom.

Odmev mrzle reke

Kastra je bila neobhodno povezana s Hubljem, mrzlo reko, ki je skupaj z Lokavščkom oklepala trdnjavo. Načrtovalci so ta pomemben vodni element v novo podobo placa vključili s tremi fontanami pred Sončno uro, ki vsaka z drugačnim prelivanjem vode – brbotanjem, brizganjem in slapovi – ponazarjajo slikovitost tega pomembnega hudournika, ki je tudi po propadu Kastre krojil razvoj in življenje našega mesta. V bližini fontan je bazen, ki sprejme 13 kubikov vode, ter strojnica in naprave za krmiljenje vode po fontanah, pa tudi za pršenje. S pršilniki so namreč opremljeni vsi trije latniki, kar je več kot dobrodošla osvežitev za vroče ajdovsko poletje. Latniki ponoči svetijo, pod tistim na severni strani trga pa je nameščen lepo oblikovan kamniti pitnik. Pod njimi manjkajo še načrtovane klopi, ob stebrih pa je prostor za zasaditev, ki bo mestnemu jedru dodala pridih živosti. Tudi naravne sence na placu ne manjka, drevesa pred 'Makslnom' so ostala, pred kavarno in pred samopostrežno trgovino pa so zasajena nova. Vizualna podoba prenovljenega območja je enotna. Tlakovanje sega do roba vsakih vrat, nad lokali so nameščeni poenoteni nadstreški, s postavitvijo taktilnih oznak in označitvijo robov s kontrastnimi oznakami za slabovidne je poskrbljeno tudi za ranljive skupine. Lavričev trg je tako z vsemi elementi povezan v iminentno celoto, ki privablja in navdihuje tako domačine kot obiskovalce.

Ajdovščina

 

* Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina  

* Fotografije: Jure Makovec

 

Tina Velikonja

#ajdovščina, #novice, #kultura

Kolofon