Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Tadej Beočanin: »Kar se operativnih zadev tiče, s trenutno vlado, delamo zelo dobro«

Navada je, da enkrat letno na našem spletnem portalu ali pa znotraj tiskane izdaje Lokalnih Ajdovščina, gostimo župana občine Ajdovščina, Tadeja Beočanina. In leto je znova okrog in čas je za pogovor o najbolj aktualnih temah v našem okolju, o spopadanju s še vedno trajajočo epidemijo in o izzivih v prihodnosti, ki nas čakajo. Vabljeni k branju.

Začnimo najprej z vašo današnjo družbo. Tale intervju spremlja tudi dijak David Bajec, ki opravlja projekt »senčenje«. Za kaj pravzaprav gre in čemu je projekt namenjen?

Senčenje na delovnem mestu je program, ki ga izvaja Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina in je namenjen dijakom 3. letnika gimnazijskega programa. Namen programa je, da dijaki, vključeni v program, spremljajo delovni dan mentorja izbranega delovnega mesta in na ta način izvedo, kakšen je povprečni delavnik, kaj so naloge, kaj se v poklicu, ki jih zanima, sploh počne.

DIJAK: Dan sicer še poteka, a že doslej mi je bilo vse všeč in vse skupaj mi daje potrditev, da sem se pravilno odločil, ko sem se priključil programu Senčenje na delovnem mestu. Izvedel sem precej novih reči, ki jih prej nisem poznal. Veliko podrobnosti sem izvedel, ki si jih prej nisem niti predstavljal.

Danes, ko se pogovarjamo, smo 11. marca. Natanko leto dni nazaj smo na našem portalu objavili novico, da se zapirajo šole in vrtci. Kakšen je vaš spomin na leto dni nazaj?

Pred letom dni smo imeli oči najbolj uperjenje na območje čez mejo, proti Italiji. Takrat je Italija že bila v epidemiji koronavirusne bolezni in smo pravzaprav le čakali na trenutek, ko bodo razmere tudi pri nas postale podobno kaotične kot pri sosedih čez mejo. Imeli smo povečano število sestankov z vsemi akterji predvsem na področju družbenih dejavnosti. Naša občina je bila sicer ena prvih, ki je takrat zaprla Dom starejših občanov, približno 14 dni pred ostalimi. In smo verjetno tudi zato toliko bolje prestali prvi val epidemije.

Ogromno pogovorov in dela je takrat teklo prav v smeri tega, kako omejiti širjenje virusa. Dejstvo je, da smo bili takrat z opremo vsi slabo stoječi, opreme pravzaprav ni bilo in največje sile so bile takrat usmerjene v zmanjševaje stikov med posamezniki in pa seveda tudi v zagotavljanje opreme za naše zdravstvene delavce.

Kako ste zadovoljni z odzivom občank in občanov na epidemiološko krizo, ki se je razmahnila praktično čez cel svet? V začetku je bilo čutiti izjemno solidarnosti in pripravljenost na pomoč, nato pa smo doživeli tudi kritiko vladnega govorca Jelka Kacina.

Obstaja zelo pomembna razlika med prvim in drugim valom epidemije. V prvem valu smo izrazito posegli v vse pore življenja posameznikov. Tako vlada na nacionalni ravni kot tudi Občina lokalno. Takrat se je namreč zgodil bistveno večji 'lock down', kot ga imamo danes. Ogromno ljudi je ostalo doma, ni hodilo na delo. V drugem valu pa z vsem poznavanjem in širjenjem virusa svet relativno nemoteno teče naprej, pri čemer pa virus v populaciji obstaja. Zato bi morali danes ukrepe bistveno bolje spoštovati, podobno kot v prvem valu. Pa vendar se to v polni meri ne dogaja. Ne v Ajdovščini, ne v državi. Spoštovanje ukrepov je sedaj slabše kot v prvem valu, pri tem gre, po moji presoji, za relativno posledico tega, da se svet sedaj v drugem valu ni ustavil. Tukaj je ta pomembna razlika, zakaj je spoštovanje ukrepov danes nekoliko šibkejše, kot je bilo v prvem valu.

Vsakdo že ima izkušnjo s covid-19, mnogi so ga preboleli, ali pa vsaj pozna nekoga, ki je zbolel. Nekateri lažje, nekateri pa žal težje. Kot družba pa moramo še vedno zagotavljati, da prenose virusa med ljudmi čim bolj omejimo. To mora biti naša ključna usmeritev, kljub temu da navidezno vse deluje, kot da se svet normalno vrti naprej, z nekaterimi izjemami. To ne drži, še vedno smo v epidemiji in energijo moramo vlagati v to, da se bomo z njo uspešno spopadali. Kot ključno orožje za prihodnost sam prepoznavam cepljenje, ki nas lahko reši in nas popelje na pot zmage nad virusom. 

Se boste cepili ko boste prišli na vrsto?

Bom. Zagotovo. To prepoznavam kot ključno rešitev v zgodbi koronavirusne bolezni.

Če malce karikiramo, pred letom dni je oblast v mestu pravzaprav prevzela Civilna zaščita, pod vodstvom Igorja Benka. Zanj lahko mirno rečemo, da je pravi človek na pravem mestu. Nekaj podobnega pa lahko rečemo tudi za ostale vodilne ljudi na ključnih položajih, direktor Zdravstvenega doma, direktorica DSO-ja ... etc. Kako ste zadovoljni z njihovim vodenjem organizacij v teh težkih in dolgih mesecih?

Moram reči, da so se v krizi, vsi tisti, na katere smo računali, izkazali zelo dobro. Ajdovščina je bila v prvem valu epidemije tista, ki je še prej kot država in ostale sosednje občine pridobila zaščitno opremo. Kot občina smo skoraj polovico regije oskrbovali z zaščitnimi maskami, razkužili. Vsi so res zelo dobro aktivirali in izjemno opravili svojo nalogo. Z odliko.

Tudi v drugem valu lahko kot zelo dober zgled izpostavim direktorja Zdravstvenega doma, mag. Egona Stoparja. Ajdovščina že danes dosega 14 % precepljenost prebivalstva, medtem ko je v državi ta precepljenost okrog 8 % (opp, pogovor z županom je potekal 11. marca). Potrudil se je maksimalno, da smo dobili čim več cepiv v čim krajšem času, da lahko zagotavljamo čim višjo imunost našega lokalnega okolja.

Kaj pa danes? Leto dni pozneje? Je korona še vedno prva tema ob prihodu na delovno mesto? Koliko danes korona, kljub temu, da smo uradno še v epidemiji in imamo cca 50 okuženih tedensko, še vpliva na vaše delo in na sam razvoj občine?

Ne. Dejansko je to tista pomembna razlika med prvim in drugim valom epidemije. Sedaj se svet vrti naprej in dneve pričnem z drugimi nalogami. Tedensko sem v stiku s štabom Civilne zaščite, vsak dan pa dobim njihovo poročilo. V spomladanskem valu pa sem pravzaprav polovico dneva prebil v štabu CZ.

Gre za zelo veliko razliko, ki jo občutijo tudi ljudje, seveda.

V tem času, leto dni nazaj, smo poleg epidemije dobili tudi novo slovensko vlado. Marsikdo ji danes očita precej krivde za razmah epidemije v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje o trenutni  vladi Janeza Janše? Koliko je po vašem mnenju dejansko odgovorna za nastalo situacijo?

Epidemija se širi neodvisno od vlade. To je dejstvo. Jasno pa je, da ravnanje vlad vpliva na to, kako hitro se bodo epidemije širile. Moja ocena ukrepov na področju epidemije s strani aktualne vlade je, da so svoje delo opravili dobro, na nekaterih področjih celo zelo dobro. So pa določeni manjši segmenti, ki smo jih predvsem iz prakse opažali, kjer bi verjetno lahko naredili tudi še kaj več. Mogoče so v teh primerih imeli premalo informacij. Govorim predvsem o začasnih nastanitvah za starejše, ki so bili okuženi s koronavirusom. V tem primeru bi sam ravnal drugače in te kapacitete za okužbe, ki vdrejo v DSO-je, iskal drugod. Pogrešali smo odločnejše poteze vlade tudi pri nadzoru nad izvajanjem karanten in izolacij. Dogaja se da se okuženi sprehajajo po mestu, nihče pa jih nima pravice nadzirati. Tukaj prihaja do precejšnjih širitev okužbe.  V teh primerih bi kot župan ravnal drugače, za ostalo pa mislim, da je bil odziv vlade dober. Na področju podpore gospodarstvu ne bi osebno ravnal nič drugače. Podpora, ki so jo dali v času te krize, je bila po moji presoji ustrezna.

Nič ne zgrešimo, če rečemo, da so vaše politične barve popolnoma nasprotne od barv vlade Republike Slovenije. Je to občutiti tudi pri vašem delu? Gresta skupaj levo usmerjeni župan in desno usmerjena vlada?

Kar je bilo zaenkrat zastavljenih projektov z obstoječo vlado Republike Slovenije, in teh je bilo veliko, lahko rečem, da so nekateri projekti že na ravni izvedbe, nekateri na ravni projektiranja, nekateri pa še na ravni dogovarjanja. Občutek je, da gre za vlado, ki želi pospeševati razvoj, tudi lokalnih skupnosti in na tem terenskem delu ugotavljam, da lahko zelo dobro sodelujemo. Imamo odprte projekte, ki jih delamo skupaj, in če bomo z njimi uspeli, bodo to projekti, ki nas bodo v prihodnost peljali hitreje, kot je to pred tem veljalo za vlado, ki jo je vodil Marjan Šarec.

Na aktualno slovensko vlado letijo določene kritike, a vendarle je potrebno izpostaviti ministra iz naših krajev, Jerneja Vrtovca, ki je za mnoge celo najsvetlejša točka te vlade. Kar nekaj infrastrukturnih projektov, predvsem prometne narave, je napovedanih tudi na naših tleh.

Drži. Z ministrom Vrtovcem sva se sestala kmalu po začetku njegovega mandata in se dogovorila za številne projekte Ministrstva za infrastrukturo tudi na naših tleh. Nekateri bodo šli kmalu tudi v izvedbo, nekateri pa so dolgoročnejši. Z ministrom Vrtovcem sodelujemo zelo dobro in verjamem, da bomo večino projektov, o katerih smo se pogovarjali tudi uspešno realizirali.

Kateri so ti projekti?

Kot konkretne primere lahko navedem kolesarsko povezavo med Ajdovščino in Lokavcem, ki gre že letos v izgradnjo, izvajalec je že izbran. Minister si zelo prizadeva tudi za izgradnjo kolesarske povezave med Ajdovščino in Vipavo in verjamem, da bo uspel z začetkom projekta do izteka njegovega mandata. Skupaj z Direkcijo za infrastrukturo in pomočjo občinskih svetnikov iz vrst SDS nam je uspelo pripraviti projekt krožišča na Colu in tudi ostali projekti, ki jih imamo kot Občina odprte, so v teku. Npr. prenova  križišča na ajdovski obvoznici, dokončana pa je že namestitev zaščitne mreže na cesti Lokavec–Predmeja.

Osebno pa sem bil najbolj pozitivno presenečen, kar se tiče dela ministra Vrtovca, ko je v načrtu slovenske železniške infrastrukture predvidel tudi povezavo Ajdovščina–Ljubljana,  gre za nadaljevanje obstoječe proge. Ta projekt se seveda ne more pričeti v naslednjem letu, ampak vseeno je to po dolgem času zelo velik korak v smeri modernizacije železniškega omrežja v Ajdovščini.

Torej, kar se operativnih zadev tiče, s trenutno vlado, delamo zelo dobro.

V državni pripravi je tudi načrt porabe sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji. Bo občina Ajdovščina deležna česa iz tega ogromnega kolača denarnih sredstev?

Ja. V okviru teh sredstev je predvidena izgradnja novega Doma starejših občanov v Ajdovščini. Ravno v teh dneh skupaj s predstavniki Doma delamo na idejni zasnovi, pridobivanju gradbenega dovoljenja zato, da bo projekt lahko realiziran. Če bo šlo vse po načrtih, bi se lahko gradnja pričela že ob koncu letošnjega leta.

V tem skladu evropskih sredstev je predvidena tudi gradnja nove Policijske postaje v Ajdovščini, ki bo v sklopu Logističnega centra. Vlada je torej iz našega okolja v svoj načrt umestila dva kar velika projekta v vrednosti okrog 15-ih milijonov evrov.

Če to levo-desno napetost na slovenskem političnem vrhu prenesemo še malce na občinsko oblast, lahko sam opazim predvsem to, da je bilo pred epidemijo čutiti kar precej napetosti med koalicijo in opozicijo, sedaj pa se zdi, da se je situacija precej umirila. Vsaj na pogled je opaziti več sodelovanja, tudi seje (res, da virtualne) so v mnogo bolj umirjenih tonih in neredko se zgodi pohvala temu ali onemu, ne glede na politično barvo. Bo držalo?

Ob pričetku epidemije, lansko pomlad, sem se odločil, da bomo vse stvari, ki so povezane z njo, peljali skupaj. Občinski svet se v zadevah, ki so vezane na epidemijo, ne deli na koalicijo in opozicijo, ampak poskušamo stvari peljati z roko v roki. Enako sem vesel, da smo se z opozicijskima strankama SDS in NSi dogovorili, da bomo z roko v roko sodelovali pri državnih projektih, ki se bodo pod obstoječo vlado dogajali na naših tleh. In teh projektov je kar precej.

Zame to politično sodelovanje pomeni pomembno podporo pri mojem delu in uresničevanju zastavljenih ciljev, istočasno pa se kot posledica res dogaja to, kar ste omenili, do so toni na občinskem svetu nekoliko znižani.

Kot smo dejali, prave seje občinskega sveta že lep čas ni bilo. Pogrešate kaj občinske seje v prostorih občinske stavbe?

Ja, pogrešam prave seje. Seje na daljavo je precej bolj naporno voditi kot v živo. Svetnikom je sicer lažje, ker so v udobju svojega doma, ampak zame je pa stvar bolj naporna. Pogrešam tudi ta pristen stik v živo, kjer v neformalnih pogovorih pred in po seji uskladimo marsikatero zadevo, ki se je na daljavo ne uspe.

Pred kratkim ste dejali, da je občina Ajdovščina v dobri kondiciji. To kaže tudi uvrstitev na osmo mesto med slovenskimi občinami po razvitosti. Če na tem mestu malce zanemarimo turizem, ki ga je kot panogo epidemija najbolj prizadela, lahko opazimo, da ostalo gospodarstvo, tudi malo, kar dobro dela in da pravzaprav večje škode ni. Drži?

Za celotno občino lahko trdimo, da je gospodarstvo napredovalo tudi v letu 2020. To so vsi kazalniki, ki kažejo na to, da smo res v zelo dobri kondiciji. V številnih drugih lokalnih okoljih so beležili porast brezposelnosti, pri nas pa se dogaja nasprotno. Brezposelnost upada, število novih delovnih mest raste. V letu 2020 smo imeli okrog 5 % prirast novih delovnih mest glede na leto poprej. To je zagotovo zelo spodbuden podatek.

Senčenje 2DB21 11 3 21 Tina Velikonja (2)

Še vedno rastejo nove industrijske cone, število zaposlenih na Ajdovskem se torej veča. S tem pa tudi potrebe, kot so stanovanja, prostori v šolah, vrtcih, ostala infrastruktura. Ali Občini uspe dohajati ves ta razvoj in to širitev na vseh področjih?

Manjko opažamo na področju stanovanj. Zato nam je trenutno stanovanjska politika, zagotavljanje pogojev za večstanovanjsko ali enostanovanjsko gradnjo, ključna prioriteta. Prepričan sem, da bomo v letošnjem letu odprli še štiri dodatna gradbišča večstanovanjskih zgradb. Eno je že v polnem teku gradnje. Število stanovanj bomo do konca leta 2022 povečali približno za 200 do 250.

Istočasno imamo kot občina na voljo kar nekaj zemljišč za individualno gradnjo. Gre predvsem za zemljišča po vaseh, konkretno v Lokavcu, Dobravljah in na Planini. Pogovarjamo pa se že o novih območjih za tovrstno pozidavo.

Kar se tiče šol prav tako ugotavljamo, da bomo potrebovali povečane kapacitete. Število prebivalcev naše občine  raste iz meseca v mesec, leto 2021 bomo skoraj zagotovo končali z več kot 20.000 prebivalci. Ko pa bodo vsa prej omenjena stanovanja zgrajena, se bo ta številka še bistveno povečala. Posledično moramo dograjevati šole. Sprejeli smo odločitev, da bomo dogradili OŠ Šturje s približno desetimi učilnicami.

Zgodba zase je tudi nov vrtec. V ta namen smo sprejeli prostorski načrt za gradnjo vrtca na območju Polic. Vrtec se bo gradil v prihodnjih letih, ker gre za zelo veliko investicijo, nujno potrebujemo še sofinanciranje, najverjetneje s strani države. Gre za investicijo okrog 7-ih milijonov evrov, zato si res želim, da bi vsaj polovico sredstev dobili iz drugih virov.

Koliko je pravzaprav še prostora za gospodarsko širitev?

Parcel v mestu praktično ni več. Nekaj prostih zemljišč je še v Gojačah in Črničah. Moja ocena je, da bosta tudi ti dve coni polni do konca letošnjega leta.

Takoj po sprejetju občinskega prostorskega načrta, ki je načrtovan v sredini letošnjega leta, bomo pristopili v pogovore z resornimi ministrstvi in se poskusili dogovoriti, katere poslovne cone je še moč širiti. Povpraševanja je namreč res ogromno, če bi danes seštel vse, ki si želijo graditi poslovne objekte pri nas, bi se številka najverjetneje končala pri približno 150.000 kvadratnih metrov. Tako veliko območje bi lahko praktično že jutri prodali za namen novih poslovnih con.

Med zaposlenimi na našem območju je v zadnjih letih zaznati precejšne število tujih delavcev, migrantov, ki pridejo k nam po zaslužek. To pa prinaša s seboj tudi določene negativne točke, prihaja do kulturnih razlik, namiguje se o »toplih posteljah« in podobno. Kako se občina spopada s to »novostjo«, ki sicer ni ravno novost, saj se je podobna slika dogajala že v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Pa vendar? Kako poskrbeti za boljšo vključenost teh ljudi v družbo in okolje? Kako kot Občina spremljate ta trend priseljevanja v občino Ajdovščina?

Preseljevanja so v današnjem času neizbežno dejstvo, v vseh razvitejših okoljih. Enako je v Berlinu, Madridu, Ljubljani, Beogradu … povsod. Tudi temu se v Ajdovščini ni mogoče izogniti. Kar je logična posledica povečanega števila delovnih mest, za katere delodajalci znotraj bazena, ki ga imajo na voljo, ne uspejo več pridobiti zaželenega kadra. Ključna naloga lokalne skupnosti je, da skuša po eni strani zagotavljati čim boljše programe integracije posameznikov v družbo, integracijo družin in otrok v šole … Sicer gre za velike razlike med posamezniki in družinami. Naloga občine je bistveno zahtevnejša, ko se k nam priseli celotna družina in je mnogokrat pomembno zagotoviti tudi jezikovne tečaje.

Po drugi strani morajo tudi priseljenci osvojiti naše navade in naš način razmišljanja ter življenja. Mi pa moramo zanje zagotavljati ustrezne pogoje za bivanje. Naša zakonodaja je zaenkrat še precej šibka, vemo za primere, kjer delavci bivajo v precej nedostojnih pogojih in tudi na tem področju želimo z različnimi spodbudami delodajalcem zagotavljati to, da pogoje za bivanje tem delavcem bistveno izboljšajo.

Lahko pa povem, da se je z rastjo delovnih mest v Ajdovščini sicer nekoliko povečalo število delovnih migrantov iz tujine, največ migracij pa prihaja iz drugih občin v Ajdovščino. Bistveno več je torej priselitev iz drugih delov Slovenije kot pa iz tujine.

Je morda ob tej gospodarski rasti opaziti tudi manj tako imenovanega »bega možganov« iz naše občine?

Ta je še vedno prisoten, a je manjši kot pred leti. Ajdovščina ima kar nekaj izjemno visoko tehnoloških podjetij, ki praktično na dnevni bazi zaposlujejo nove inženirje, doktorje znanosti in ostale visoko usposobljene kadre in tu je precej priložnosti tudi za »domače kadre«.

Nazadnje sva se pogovarjala v intervjuju pred dvema letoma in takrat smo zapisali, da se bližamo koncu prenove Lavričevega trga. Je danes resnično zaključen?

Manjka mu le še nekaj detajlov. Osvetlitev prezentacijskih polj, klopi pod latniki, maketa ob jamboru, ki drži občinsko zastavo. V večji meri pa je prenova zaključena.

Kdaj sledi nadaljevanje? Še v tem mandatu?

Ja, prizadeval si bom za to, da bomo z deli nadaljevali že v prihodnjem letu. Bomo pa že letos opravili razgovore s stanovalci Šibeniške, Stritarjeve, Vilharjeve in Gregorčičeve ulice o tem, kako zastaviti nadaljevanje te prenove v naslednjih letih. Možnosti sta dve. Ena, ki bo trajala dlje časa, a bo manj obremenjujoča za prebivalce, torej prenova ulice za ulico. Druga možnost pa je, da gredo v prenovo vse štiri ulice in na Trg prve slovenske vlade hkrati. To bi šlo hitreje, a zagotovo bi bil ta potek veliko bolj obremenjujoč za prebivalce. O teh stvareh še tehtamo in razmišljamo, kaj bi bilo bolje. Izkušnja iz prenove Lavričevega trga pa nam bo pri odločanju zagotovo prišla prav.

Bivši Nanos? Kaj bo z njim? Kdaj?

Prostori bivšega Nanosa so projektirani za potrebe občinske uprave. Kalkulacije kažejo na to, da bomo pripravili vloge za sofinanciranje obnove tega objekta za namen selitve občinske uprave v ta objekt. Celotna investicija je ocenjena na približno 2,4 milijona evrov, od katerih jih lahko polovico dobimo iz evropskih virov. Menim, da bi bila prisotnost občinske uprave na trgu pomembno dodatno gonilo splošnega utripa mestnega središča.

Marsikje v občini Ajdovščina še vedno ni možnosti na priklop na optično omrežje. Zakaj?

Ravno prejšnji mesec smo se z dvema izvajalcema dokončno dogovorili za pokritje celotne naše občine z optičnim omrežjem. Dela so se na nekaterih območjih že začela, npr. ajdovsko Gradišče in na Gori. Do konca leta 2020 bodo imela vsa gospodinjstva na našem območju dostop do širokopasovnega interneta.

Ajdovščina tudi še vedno čaka na gimnastično dvorano. Bo kmalu napočil čas zanjo?

Gimnastično dvorano si zelo želimo uresničiti. Pomembna je tudi za zagotavljanje dodatnih kapacitet športne vzgoje na OŠ Danila Lokarja, športnikom in klubom pa bo s tem omogočena infrastruktura za temeljne športne prvine. Projekt je prijavljen na razpis za sofinanciranje izgradnje osnovnošolske infrastrukture, upam, da bomo uspešni. Rezultate pričakujemo že v roku enega meseca. Če bo prijava uspešna, bi bila dvorana lahko zgrajena že v prihodnjem letu. V nasprotnem primeru bomo napeli dodatne sile v to, da nekje pridobimo zunanje dodatne vire financiranja. Pri vseh večjih projektih sledimo temu, da skušamo zagotoviti ob občinskih sredstvih tudi dodatna državna ali pa evropska sredstva.

Marčevske tiskane izdaja Lokalnih Ajdovščina najverjetneje ne bo še moč listati ob kavici, v baru. Kdaj, po vašem mnenju, bomo spet lahko sedeli s prijatelji ob pijači, v gostinskem lokalu?

Upam, da čimprej. Verjetno res ne ob izidu revije. Morda pa ja. Ne verjamem v nadaljnjo stagnacijo epidemije. Morda se bo zgodil upad okužb, morda pa bodo le-te začele naraščati. V primeru upada okužb smo blizu z odpiranjem lokalov, v obratnem primeru pa bomo to verjetno storili šele v poletju.

Hvala.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v marčevski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina.

* Naslovna fotografija: Klemen Bizjak

 

 

 

 

Matjaž Jazbar

#ajdovščina, #novice, #intervju

Kolofon