Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Andreja Slokar: »Moj cilj je biti najboljša, če se ne izide v prvo, se bo pa v drugo«

Andreja Slokar je najprijetnejše slovensko presenečenje pravkar končane sezone v alpskem smučanju. Sezono je končala med slalomsko petnajsterico na lestvici, vrhunec pa zagotovo odlično peto mesto na svetovnem prvenstvu. Ob tem je prišla še do prvih veleslalomskih točk in zmage v slalomskem seštevku evropskega pokala. Pravi čas torej za pogovor z 23. letno Ajdovko, ki jo v prihodnji sezoni čakajo Olimpijske igre. Več v spodnjih vrsticah.

Začnimo tale klepet s spominom na 20. februar, Cortina d'Ampezzo in na tvoje peto mesto v slalomski tekmi.  Sicer popolnoma stereotipno vprašanje, pa vendar. Kakšen je občutek, ko veš, da si na svetovnem prvenstvu osvojila peto mesto v slalomu? Da si peta slalomistka sveta. Se zjutraj še zbudiš s to mislijo?

Iskreno povedano, sem ta rezultat kmalu pozabila oziroma verjetno sploh nisem dojela kaj se je zgodilo. Med sezono nočem preveč razmišljat o rezultatih, osredotočam se predvsem na izvedbo. Ne pravim, da mi rezultati niso pomembni, ampak sezona je dolga in če bi se veselila vsakega solidnega rezultata in se osredotočala samo na mesto, bi kmalu pozabila na izvedbo, posledično pa bi trpeli tudi rezultati. Ko je moja izvedba dobra, sem lahko zelo hitra, kar sem že večkrat pokazala.

Vodja tvoje ekipe, Tomaž Bizjak, je svojo smučarsko kariero pričel v Smučarskem klubu Vipa Ajdovščina, ki je bila neke vrste predhodnik današnjega SK Dol. Tvoji rezultati so tako vrhunec ajdovskega tekmovalnega smučanja, ki se je kot rečeno začelo s SK Vipa. Si kdaj slišala za »Vipo«?

Ne, nikoli. Vedno sem mislila, da je SK Dol obstajal že od začetka. Zaenkrat najboljši rezultat kluba drži Štefan Hadalin s srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v kombinaciji, pravega ajdovskega pa jaz.

Ko je SK Vipa še delovala so bile zime precej bolj ugodne in mladi nadobudni ajdovski smučarji in smučarke so vsakodnevne treninge opravljali kar na smučišču Tiha dolina na Predmeji. Danes je seveda stvar popolnoma drugačna in bi na Predmeji verjetno lahko opravili lahko le tri, štiri treninge letno. Katero je tvoje »domače« smučišče? Kje opraviš največ zavojev za trening?

Domačega smučišča nimam, kot otrok sem veliko časa preživela na Javorniku, kasneje pa bi izpostavila ledenik Molltaler v Avstriji. Tam sem naredila res veliko treningov, tako v poletnih mesecih kot jeseni. Se pa smučišča menjajo, prilagajati se moramo lokaciji tekme in zato iščemo terene za treninge čim bližje, da je logistično lažje.

Sprašujem zato, ker se navadno smučarski treningi dogajajo dokaj zjutraj, še prej pa se je potrebno tja pripeljati. Kar pomeni, da je zgodnje vstajanje nekaj normalnega za tekmovalko v alpskem smučanju. Se zlahka zjutraj »skobacaš« iz postelje in odideš na progo?

V poletnih mesecih vstajamo zelo zgodaj, saj lovimo še tisti del dneva ko so temperature nižje in je sneg še pomrznjen, problemov s svetlobo pa ni. To lahko pomeni, da ob 5-ih zjutraj čakam na gondolo ali celo že obujem smučke. Pozimi tega ni, ure za trening in vstajanje so precej »normalne«. Po večini nimam problemov vstajati zgodaj zjutraj, bi rekla da sem jutranji tip, se pa zgodijo dnevi, ko bi spala in zjutraj iščem motivacijo da se premaknem iz postelje.

Danes pogostokrat slišimo, da so alpski smučarji in smučarke, vsaj v začetku kariere, precej povezani s starši. Marsikateri oče ali mama je obenem tudi trener ali pa vsaj del ekipe. Spomnimo se Anteja Kosteliča ali pa Darje Črnko. Tvoja zgodba je malce drugačna. Kako so tvoji starši vplivali na razvoj kariere? So te ali pa te še spremljajo na tekmah, so kdaj prisotni na treningih in podobno?

Kot mlajšo so me vedno vozili na treninge, včasih so me na kakšno tekmo prišli tudi pogledat. Včasih je bilo lažje, tekme so bile več ali manj po Sloveniji, zdaj pa redko štartam kakšno tekmo tukaj ampak se večino vozim drugam. Nekaj let nazaj je hodila mama z mano po svetu in nam pomagala pri raznih opravilih saj smo največkrat bivamo v apartmajih.  Vseeno bi starše štela k moji ekipi tudi, če fizično nista prisotna na terenu, saj mi nudita vso oporo in me motivirata, brez tega pa ne gre. 

Kdo ti nudi največ podpore ali pa opore v trenutkih, ko stvari ne tečejo tako kot je treba in ko moraš nekje najti motivacijo za naprej?

Ni važno kakšni so rezultati sta vedno tu mama in oče. Mama mi nudi oporo, oče pa me motivira. Res sem jima hvaležna, brez njiju bi bila ta pot veliko težja.

Večina športnikov ob karieri tudi skrbno ureja svoje profile na socialnih omrežjih. Tebe pa skorajda ni zaslediti, ne na Facebooku, ne na Instagramu? Zakaj ne? Boš to »socialno« nedostopnost obdržala tudi vnaprej ali boš vendarle malce bolj »poskrbela« za svoje navijače?

Od vedno zelo malo objavljam, generalno se uporabi telefona kar izogibam saj sem mnenja, da je potrata časa. Sem pa dobila že kar precej navodil s strani sponzorjev, da moram začeti bolj uporabljati socialne omrežja. Zdaj sem po treh letih celo nekaj objavila in veliko ljudi mi je v šali pisalo, naj ne pretiravam s toliko objavami. (smeh)

Kdaj si začutila da bo morda letošnja sezona drugačna od prejšnjih? So potrditev napredka prinesle šele prve tekme, ali je bilo moč to slutiti že na treningih pred sezono?

Že na prvih tekmah sem naredila najboljše rezultate v svoji karieri ampak nisem imela občutka, da bo cela sezona toliko drugačna. Bi pa izpostavila Semmering, kjer sem prvič v letošnji sezoni štartala svetovni pokal in se kvalificirala v drugo vožnjo. Mislim, da sem tam začutila, da lahko tekmujem tudi v svetovnem pokalu in ne samo nastopam oz. pokažem svojo prisotnost.

O tvojih letošnjih rezultatih smo že precej pisali in jih tukaj ne bomo še enkrat ponavljali. Vseeno pa mimo Cortine ne moremo. Imam celo občutek, da si bila kar malce razočarana po paralelni tekmi, kjer si kljub dobrim časom izpadla zelo zgodaj. Bo držalo?

Razočaranje je bilo kar veliko sploh zato, ker sem na paralelno tekmo stavila več kot na slalomsko. V kvalifikacijah sem smučala res hitro, potem pa sem naredila veliko napako, ki me je stala nastopa na tekmi. Na ekipni tekmi sem pokazala, da moji cilji za posamično tekmo niso bili previsoki, saj sem skupno dosegla drugi najhitrejši ženski čas in najhitrejši na rdeči progi.

Potem je prišla sobota, 20. februarja in izjemna druga vožnja slaloma. Po bitki je sicer lahko biti general, a brez napake v prvi vožnji, bi morda celo osvojila medaljo. Se strinjaš, da je bila na dosegu roke?

Na to stvar ne gledam tako. Vem, in to sem že večkrat poudarila, da se smučam hitro. Imam zelo hitre odseke in odseke, ki so po večini zaradi velikih napak tudi počasni. Dokler bom na treningu imela več kot pol voženj s takimi napakami ni realno pričakovati, da bom na tekmi sestavila dve svoji najboljši vožnji. Lahko rečem, da sem z nastopom v drugem teku zadovoljna, ker sem končno sestavila en tek brez večje napake.

Andreja Slokar

V Cortini si bila tudi prvič del slovenske članske reprezentance na velikem tekmovanju. Kakšno je bilo vzdušje? Se dobro razumeš z ostalimi članicami in člani? S kom si najtesneje povezana?

Zaradi različnih planov smo se zelo malo videli. Jaz sem več ali manj trenirala, medtem ko so druge tekmovale.  Razumem se z vsemi, vse so fajn punce, bi pa izpostavila Meto Hrovat, s katero sem tudi v poletnih mesecih skupaj trenirala.

V medijih se, sicer bolj v hecu, že čuti nekakšno rivalstvo med teboj in Ano Bucik. Neke vrste slalomski derbi med Ajdovščino in Novo Gorico. Ste se z Ano kdaj o tem pogovorile?

Z Ano se malo hecamo na ta račun, predvsem v smislu Primorske naveze. Mislim da ena drugo vlečemo naprej.

Boš tudi v prihodnji sezoni obdržala samostojno ekipo ali pa boste morda malce bolj povezani s slovensko reprezentanco?

To so teme, ki bodo prišle na spored takoj po koncu sezone.

Vidimo te nastopati predvsem v slalomu in veleslalomu? Kaj pa hitre discipline? Se v prihodnje vidiš tudi na štartih superveleslaloma ali smuka?

Hitrih disciplin nikoli nisem trenirala, do lanske sezone nisem imela niti smučk za superveleslalom. Na žalost je pripravljalno obdobje zelo kratko zato se moraš odločiti za kaj boš ta čas porabil. Letos smo se predvsem osredotočili na veleslalom, skozi katerega sem izboljšala svoje tehnično znanje, ki mi pride prav tudi v slalomu. Ni mi všeč ideja, da se smučar odloči da bo »specialist« za eno disciplino in potem trenira samo to. Rada bi bila smučarka s širokih znanjem, to bom pa dobila samo, če bom trenirala tudi druge discipline. Za prihodnje leto že imamo v planu več treningov superveleslaloma, ki mi bo predvsem pomagal pri višanju hitrostne bariere.

Kdo je tvoja smučarska vzornica? Za koga si najbolj navijala, ko si bila nekaj let mlajša in katera smučarka ali pa smučar je danes najbolj po »tvojem okusu«?

Nikoli si nisem vzela koga za vzor. Od vsakega vzamem stvari, ki so mi najbolj všeč. Pri nekom mi je všeč kako izpelje zavoj, pri drugem mi je všeč pristop, itd.

Do letošnje sezone si bila praktično nepoznana, letos pa si tudi neke vrste medijsko odkritje. Prošenj za izjave, intervjuje in podobno je zagotovo precej. Kako se znajdeš sredi tega medijskega cirkusa? Sprašujem tudi za to, ker bo kdaj tudi čas, ko morda rezultati ne bodo na najvišji ravni in takrat znamo mediji biti precej neizprosni.

Ne znajdem se najbolje, nisem navajena na toliko pozornosti. Pobere mi kar veliko energije, sploh zato ker bi vsi radi nekaj od mene. Me pa ne skrbi odziv novinarjev ob mojih neuspehih. Mislim, da sem tukaj kar v prednosti, ker sem bila toliko let brez enega uspeha, vajena sem neuspeha in vseh negativnih komentarjev. Sama sebi sem največji kritik, zato me drugi ne prizadenejo.

Zagotovo je zaradi tebe sedaj precej več Ajdovk in Ajdovcev prikovanih pred TV zasloni, ko je na sporedu tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju. Čutiš sama to povečano podporo domačega okolja?

Iskreno tega ne čutim, verjetno sem premalo doma, premalo se vidim z ostalimi v domačem kraju, da bi to lahko občutila, sem pa vesela, ko to slišim. Mi je pa že kar nekaj ljudi reklo, da so zelo zadovoljni, ko me slišijo dati izjavo po »wajdowsku«.

Smučanje je šport, ki se seboj prinaša številna potovanja, predvsem pa odsotnost od doma. Sezona gre počasi h koncu. Kje in kako si najraje napolniš baterije, ko je sezone konec, ko je na koledarju končno nekaj prostih dni?

Letos si bom prvič po sezoni vzela čas za dopust. Zelo rada smučam in tekmujem, vendar je  ta sezona tako naporna z vidika potovanj, pritiska in koledarja tako, da komaj čakam, da si vzamem malo počitka! Sem pa oseba, ki ji hitro postane dolgčas, tako da si tudi destinacije zbiram take, kjer lahko neprestano kaj počnem.

V svoji karieri si doslej obiskala že številna smučišča. Kje ti je bilo najlepše? Če bi se s prijatelji odpravila na smučarski dopust, kaj bi izbrala?

Zadnjih nekaj let sem poletje preživela v  Saas Fee-ju v Švici. Ne vem točno zakaj mi je tam tako všeč, verjetno kombinacija vsega, majhno mesto brez avtomobilov, veliko »trailov« za popoldanski tek.. Če bi pa mogla zbrat eno smučišče, kamor bi se odpravila s prijatelji bi pa nedvomno izbrala italijansko Cortino. Zjutraj smučaš, popoldne in zvečer pa se lahko zabavaš v centru.

Katerega smučišča pa zagotovo ne bi izbrala?

Melchse Frutt v Švici. Eno izmed redkih smučišč kjer me ne mika, da bi zjutraj vstala in šla smučat. (Smeh)

Smučanje ti zagotovo vzame največ časa in energije, vseeno pa se najde čas tudi še za kaj drugega. Kako si zapolniš svoj prosti čas, ko je konec treninga ali pa kak dan počitka?

Odvisno v katerem delu sezone sem in kje se nahajam. Med sezono največkrat počivam ali obiščem kakšnega prijatelja.

Prihodnja sezona je olimpijska. Je tvoj cilj zlata kolajna ali boš zadovoljna tudi »le« s kolajno? 

Trenutno še ne razmišljam o olimpijskih igrah, saj me v letošnji sezoni čaka še kar nekaj tekem in bi rada bila osredotočena do konca. Vse je odvisno od forme v kateri bom naslednje leto, glede na to pa bom prilagodila pričakovanja in cilje. Vsekakor pa je moj cilj biti najboljša, če se ne izide v prvo, se bo pa v drugo.

Hvala.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v marčevski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina.

* Fotografije: Jure Makovec

 

 

Matjaž Jazbar

#šport, #intervju, #smučanje, #novice, #ajdovščina

Kolofon