Na začetku je vse prisotne pozdravila ga. Sara Bone z MDPM Ajdovščina in predstavila dnevni red. Nato jih je nagovorila predsednica MDPM Ajdovščina ga. Kristina Valič ter gosta regijskega srečanja, ga. Brigita Habjan Štolfa, direktorica ROD Ajdovščina, in dr. Klemen Miklavič, župan Nove Gorice ter predsednik Razvojnega sveta Severno Primorske (Goriške razvojne) regije.

Dr. Klemen Miklavič je imel kar pestro študijsko pot, saj ima magisterij in doktorat. Omenil je, da ima zelo dobre odnose z župani občin Ajdovščina, Idrija in Tolmin, skupaj se večkrat sestanejo. Meni, da je študij v tujih krajih zelo učinkovit, saj tam spoznaš nove prijatelje, kraje, kulturo ter, da se po opravljenem študiju vrneš nazaj v domač kraj in naučeno preneseš v lokalno okolje.

Ga. Brigita Habjan Štolfa je kot že prej omenjeno direktorica razvojne agencije ROD Ajdovščina. V svoji mladosti je bila aktivna v različnih obšolskih dejavnostih, opravljala je veliko študentskih del, preizkusila se je v različnih službah od nočnega dela (HIT) do vodje podjetniške pisarne.

Mlade parlamentarce sta gosta pohvalila pri njihovem dosedanjem delu in trudu ter jih spodbudila k postavljanju vprašanj in sodelovanju v razpravah. Povedala sta tudi nekaj o svoji življenjski poti, ki ju je pripeljala do poklica, ki ga sedaj opravljata.

Sledile so razprave po skupinah, kjer so mladi parlamentarci razpravljali o različnih temah:

1. Epidemija je v svet poklicev prinesla veliko groženj, pa tudi priložnosti

2. Tehnologija in poklici prihodnosti – prednosti in slabosti

3. Staranje prebivalstva narekuje razvoj drugačnih poklicev

4. Pomen formalne izobrazbe za doseg želenega poklica

5. Beg možganov – zakaj mladi iščejo priložnosti v tujini

6. Razbijanje stereotipov – tipični »moški« in »ženski« poklici so preteklost

Po končani razpravi je predstavnik vsake skupine poročal o sklepih, do katerih so prišli. Z gostoma so opravili tudi krajši intervju. Najprej je spregovoril dr. Klemen Miklavič.

Kako je epidemija vplivala na delovna mesta v Novi Gorici? Po katerih poklicih je bilo največ povpraševanja?

Epidemija je zelo slabo vplivala. Ni izstopal noben poklic, najbolj pa so se potrebovali poklici s strokovnim usposabljanjem.

Nova Gorica je velika občina, ali posledično pripravljate več delavnic, ki bi pomagale mladim pri nadaljnji usmeritvi in izbiri poklica?

To so npr. Hiša eksperimentov, kjer otroci in mladi delajo različne poskuse, odprli bomo prostore za raziskovanje in izobraževanje. Tudi Tehnološki park, kjer otroci vstopajo na samostojno podjetniško pot.

Kaj mislite o tem, da bi se občine združile v samostojno regijo t.i. Goriško regijo?

Sam podpiram razvoj vseh 13-ih občin. Že zdaj zelo dobro funkcioniramo. Imamo v »naši regiji« tudi en problem onesnaževanje – Salonit Anhovo.

Srednješolski ter visokošolski izobraževalni program v Novi Gorici je precej bogat. Ali se lahko v prihodnosti pričakuje nadgradnja in posodobitev programov glede na potrebe novih delavnih mest?

Menim, da je treba srednje šole čim bolj okrepiti. V naši regiji jih imamo že sedaj veliko. Večji problem pa je, kako otroke motivirati.

Brigita Habjan Štolfa

Sledila so vprašanja za Brigito Habjan Štolfa, na temo dela v njihovi agenciji.

Kako je epidemija vplivala na kmetije, ki pridelujejo lokalno-domačo hrano?

Najbolj je prizadela tiste, ki imajo večje količine (večji prevzemi ...). Velike količine ostale hrane so dali v velika podjetja. Nekatera podjetja pa so zaslužila veliko (Mlinotest).

Kako se je razvojna agencija ROD odzvala na turizem v epidemiji, ko ga je bilo zelo malo (denarni prispevki ...). Katere gospodarske panoge so v Vipavski dolini najbolj razvite/pomembne?

Večina dogodkov ni bila izpeljana, vse se je preselilo na splet. Denarnih prispevkov ni bilo, samo pomoč pri izvedbi. Najbolj razvite panoge so vinogradništvo, sadjarstvo, živilsko-prehranska industrija, kovinska industrija, visokotehnološka podjetja ...

Na katerih področjih delate za razvoj agencije?

Naša agencija je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti. V njej smo ustanoviteljice določile, na katerih področjih bomo delali oz., zakaj smo sploh ustanovili to agencijo. Pospešujemo razvoj turizma, gospodarstva, podeželja. Dobivamo tudi veliko projektnih idej in delamo na regionalnem razvoju. Ukvarjamo se tudi s podjetnostjo med mladimi (organizacija Incastre).

Na kakšen način v agenciji pomagate mladim na njihovi podjetniški poti? Kaj bi svetovali mladim, ki so na razpotju vpisa v srednjo šolo?

Mislim, da morajo mladi raziskovati, kar jim je všeč. Izbira šole je pot do tvoje končne kariere. Tudi naša agencija organizira veliko delavnic, ki so mladim v pomoč pri njihovi izbiri. Prirejamo tehniške dneve, podjetniške krožke, ki mladim dajejo čim več informacij in tako prejmejo praktične izkušnje.

Dogodek se je končal okrog 12.00 s povabilom na nacionalni otroški parlament.

* Prispevek sta pripravili Kaja Krečič in Zala Prah, učenki OŠ Šturje

Deli Nazaj