Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kolumna: Marihuana – mehka neškodljiva droga ali nedovoljena droga z resnimi stranskimi učinki?

V lanskem letu je izšla zanimiva knjiga avtorja Alexa Berensona z naslovom Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. Avtor v knjigi obravnava negativne posledice uživanja marihuane. Le-teh je mnogo več, kot je to pogosto prikazano v javnosti. Nekako velja, da marihuana ni škodljiva, prej v mnogočem zdravilna, po njej ni nihče nasilen, prej umirjen in upočasnjen ipd. Pa je res tako?

Marihuana neškodljiva, po krivici prepovedana droga?

Sam sem bil, podobno kot Berenson, dolgo prepričan v benignost marihuane. Po dobrih dveh letih dela v Skupnosti Srečanje (Don Pierinove komune) pa temu niti približno ni več tako. Večina dognanj iz knjige, kjer je poudarek na povezavi med marihuano, duševnimi motnjami in nasiljem, se v naši vsakdanji klinični praksi potrjuje. Najtežji primeri v komuni že dolgo niso več uživalci heroina. Mesto so prevzeli uživalci in zasvojenci z marihuano. Njihova prognoza je slabša in delo z njimi zahtevnejše kot s heroinskimi odvisniki, katerih je v zadnjih letih izredno malo. Zasvojenih z marihuano, ki praviloma ne uživajo drugih prepovedanih drog, vse pogosteje ne sprejemamo v običajno komuno, temveč v program dvojnih diagnoz. Žalostno je, da gre večinoma za mlade fante, stare od 18 do 22 let, ki imajo poleg zasvojenosti z marihuano diagnosticirano še pridruženo težjo duševno motnjo, psihozo. Najpogosteje paranoidno shizofrenijo, kar pomeni, da so mnogokrat precej agresivni. Njihovo stanje je pogosto nepovratno in so v najboljšem primeru doživljenjski uporabniki antipsihotikov in psihiatrije, kar npr. ne velja za heroinske odvisnike. Berenson v knjigi navaja številne verodostojne študije, ki kažejo, da so nasilna dejanja bistveno pogostejša med uživalci marihuane kot med alkoholiki. Zapisano lahko potrdim tudi sam. V komuni so nasilni (psihotični) izpadi, čeprav zelo redki, zgolj in samo med uživalci marihuane. Seveda ne smemo kar pripisati vzročno-posledične povezave med uživanjem marihuane, težjo duševno motnjo in nasiljem. Se pa zdi, da so povezave močnejše in pogostejše, kot je splošno ustvarjeno javno mnenje. Na povezave lahko vplivata dve dejstvi. Prvo je, da veliko posameznikov (več kot npr. alkohol) vsakodnevno uživa marihuano. Drugo dejstvo pa je, da je marihuana v zadnjih letih precej močnejša, kot je bila pred desetletji. Včasih je vsebovala od 1 do 2 odstotka THC-ja, danes pa od 20 do 25 odstotkov, v nekaterih primerih vse tja do 48 odstotkov. Kot bi primerjali pivo in žgane pijače. Danes torej uporabniki posegajo po super močni marihuani, saj je edini cilj biti močno in čim hitreje zadet. Fantje v komunah, ki se zdravijo zaradi zasvojenosti s heroinom, smatrajo marihuano za tako problematično drogo, da se je niso niti dotaknili. Zgovoren je komentar enega izmed njih: “A trava? Ti si ja nor, to ti skisa možgane!” Meni to pove več kot mnoge raziskave.

Marihuana, duševne motnje in nasilje

Res je, da le redki razvijejo shizofrenijo zgolj zaradi uživanja marihuane, toda dejstvo je, da mnoge ranljive posameznike pahne čez rob,v psihozo, ravno uživanje marihuane. In take posameznike srečujemo delavci v komunah. Kakšno je natančno tveganje, še ni popolnoma znano, nekako pa velja, da so mladi uživalci marihuane 2 do 6-krat bolj ranljivi za katero izmed težjih oblik duševnih motenj v primerjavi z vrstniki, ki je ne uživajo. To seveda pomeni, da velika večina uporabnikov ne bo razvila težje duševne motnje zaradi uživanja marihuane. Vendar pri določeni populaciji tveganja so. Shizofrenija se običajno prvič pojavi v pozni adolescenci in zgodnji odraslosti, v povprečju nekje sredi 20. let, pri ženskah v poznih 20. letih. Kasneje je pojavnost precej redka. Vsako leto pa zdrsi v psihozo tudi mnogo starejših od 30 let. Po besedah dr. Erika Messamora, psihiatra in strokovnjaka na področju psihoz in shizofrenije, ima veliko vlogo pri omenjenih zdrsih ravno uživanje marihuane.

Marihuana povzroči opoj, upočasni in mnoge sprosti. Vendar na drugi strani povzroča tudi psihoze in paranoje. Paranoja in psihoza pa pogosto povzročata nasilje. Zagovorniki duševno bolnih ljudi sicer radi trdijo, da mediji stigmatizirajo ljudi s shizofrenijo, v smislu poudarjanja, koliko kriminalnih dejanj so storili. Toda resnica je pogosto ravno nasprotna. Res je, da ljudje s shizofrenijo praviloma niso nasilni, vendar se pri njih nasilnost bistveno poviša ob zlorabi prepovedanih drog. Težava pa je, ker ljudje s težjimi duševnimi motnjami (shizofrenijo) zelo pogosto zlorabljajo prepovedane droge (pogosteje kot splošna populacija), predvsem marihuano. Zato povezave med marihuano, pojavnostjo shizofrenije in nasiljem ne bi smele biti tako presenetljive in prav je, da se na njih opozarja.

Dobro vemo, da alkohol povzroča nasilje, prepričani pa smo, da ga marihuana ne. Težava je, ker ga. V knjigi najdemo povezave na študije (tudi evropske), ki to jasno kažejo. V mnogih primerih ugotavljajo, da je možnost nasilnih dejanj večja pod vplivom marihuane kot alkohola. Berensonova žena, psihiatrinja in sodna izvedenka, povezave potrdi, saj pove, da presenetljivo mnogo storilcev težjih kaznivih dejanj (tudi ubojev) redno uživa le eno drogo – marihuano.

Za konec

Pri svojem delu pa se redno srečujem s starši, ki imajo različne težave s svojimi odraščujočimi ali že odraslimi otroki. Vsakič znova pa me preseneti njihova nekritičnost do alkohola (kar je v našem okolju razumljivo) in marihuane. Ob vsej pozitivni propagandi glede marihuane ni redko, da so do nje še bolj nekritični kot do alkohola. Nič nimajo proti, če jo njihovi otroci uživajo. To pa ni dobro. Mladostniki hitro postanejo zasvojeni, nefunkcionalni, njihovo razpoloženje prične nihati. Po nekaj letih tisti srečnejši razvijejo “le” panične napade, tisti “malo manj srečni” pa so v naših komunah ali pa v pshiatričnih bolnišnicah. V kolikor bo ta zapis spodbudil kakšnega starša ali mladostnika k bolj kritičnemu pogledu na uživanje dovoljenih in nedovoljenih drog, bo cilj več kot dosežen.  

 

Dr. Uroš Perko je doktoriral na Fakulteti za vede o zdravju na temo duševnih motenj v športu. Zaposlen je v Zavodu Pelikan – Karitas. Je specializant Geštalt terapije, v Zavodu Mitikas nudi pomoč ljudem v stiski po Socialno-andragoški metodi.

V kolikor potrebujte pogovor in dodatne informacije glede težav z zasvojenostjo od prepovedanih drog, alkohola ali katere izmed nekemičnih odvisnosti nas lahko pokličite ali obiščete v informativni – svetovalni pisarni v Ajdovščini. Dosegljivi smo na številki 030-646-946 ali preko spletne pošte: pelikan.ajdovscina@gmail.com. Uradne ure so vsak torek 9.00-12.00 in četrtek 16.00-20.00 na Gregorčičevi ulici 17 v Ajdovščini. Za podporo se zahvaljujem Občini Ajdovščina.

 

* Naslovna fotografija: Unsplash

 

Uroš Perko

#kolumna, #zdravje

Kolofon