Programi so za udeležence brezplačni, saj jih delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, cilj programov pa je povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Prav tako so z njimi želeli izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih od 45 let, ki imajo manj kot štiriletno srednjo šolo oziroma zaključeno nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje. »Program pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc smo prvič izvajali že med leti 2016 in 2018, takrat smo vanj vključevali samo zaposlene. V zadnjih štirih letih smo ciljno skupino uporabnikov še razširili še na brezposelne,« pravi direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja. Med 650 udeleženci programov za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc je bilo 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. »Velikokrat smo za določeno podjetje pripravili programe izobraževanja za zaključene skupine zaposlenih z manj razvitimi kompetencami, poleg tega pa smo imeli tudi razpisane programe, na katere so se udeleženci prijavili glede na lastne interese,« poudarja direktorica Ljudske univerze Ajdovščina.

In katere programe pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc so razpisali? Veliko programov so namenili dvigu digitalnih kompetenc. Kot ugotavlja Eva Mermolja, ima namreč še veliko ljudi nizko razvite digitalne kompetence, med katerimi še zdaleč ne najdemo le zaposlenih z nižjo izobrazbo in starejših od 45 let. »Digitalne kompetence danes niso pomembne le z vidika usposobljenosti za določeno delovno mesto, ampak pomembno izboljšujejo tudi kakovost življenja, saj je digitalnih storitev v družbi čedalje več. Tu vidimo še velike potrebe in zato že pripravljamo programe s področij e-bančništva, e-zdravja in podobno,« priznava. Nizke digitalne kompetence seveda vplivajo tudi na temeljne kompetence, zato si na Ljudski univerzi Ajdovščina še toliko bolj prizadevajo za digitalno pismenost ljudi.

V podjetjih je bil po besedah Eve Mermolja zelo izražen tudi interes za pridobitev kompetenc za zdrav življenjski slog. »Kljub temu, da je splošno znano, da moramo skrbeti za svoje zdravje, tako telesno kot duševno, je v družbi to očitno še velik problem. Ljudje namreč ne naredimo dovolj, kar se odraža tudi na delovnem mestu. V interesu vseh, tudi delodajalcev, je, da ostane človek zdrav. Le tako bomo namreč imeli zdrave in pozitivno naravnane zaposlene. Tako smo jih izobraževali o gibanju, zdravi prehrani, odnosu do samega sebe, odvisnosti in še čem,« poudarja sogovornica.

V podjetjih se je izkazala tudi potreba po pridobivanju kompetenc na področju odnosov. Na odnosih je treba graditi tudi v podjetjih, kjer si, kot kažejo izkušnje, zelo želijo timskega sodelovanja in dobrih medosebnih odnosov. »Vidimo, da se v marsikaterem podjetju resnično trudijo, je pa res, da na odnose vpliva marsikaj. Upoštevati je treba tudi delovne razmere, prav tako je pomembno, da znajo vodje vseh nivojev pravilno upravljati z odnosi z zaposlenimi,« je prepričana Eva Mermolja.

Izkazalo se je tudi, da imajo podjetja zaradi lastnih potreb interes za izboljšanje znanja tujih jezikov svojih zaposlenih, še zlasti italijanščine in angleščine. Zato so zaposlenim v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ajdovščina med drugim poskušali predstaviti prednost, ki jih bo imelo zanje na novo pridobljeno jezikovno znanje.

»Največkrat je tako, da imajo tisti, ki bi nova znanja najbolj potrebovali, odpor ali slabe izkušnje oziroma jih je strah pred izzivom pridobivanja novih znanj. Na Ljudski univerzi smo strokovnjaki za področje izobraževanja in točno vemo, da moramo odrasle pri tem spodbujati ter postopoma graditi na prepoznavanju prednosti pridobivanja novih znanj. Veliko udeležencev programa pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc je na koncu zelo zadovoljnih, mnogi od njih so nadvse hvaležni in zadovoljni,« ugotavlja Eva Mermolja. To velja tudi za tujce, ki so se s pomočjo programa naučili slovenščine, saj v veliko podjetjih obstaja velika potreba po tovrstnem jezikovnem znanju.

Kot dodaja direktorica Ljudske univerze Ajdovščina, je veliko delodajalcev program pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc vključilo v sklop delovnega časa zaposlenih, predvsem ko je šlo za zaključene skupine udeležencev izobraževanj, ostale programe iz nabora pa so na Ljudski univerzi organizirali v popoldanskem času. »Projekt pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc se je lepo dopolnjeval z vzporednim projektom svetovanja zaposlenim. V okviru tovrstnega svetovanje smo ugotavljali potrebe, interese in želje zaposlenih. Prav tako smo jim pomagali prepoznati, kje so njihove priložnosti, nekateri so se odločili celo za spremembo poklicne poti,« zatrjuje Eva Mermolja. Projekt svetovanja zaposlenim se je zaključil marca letos, od lanskega leta pa to svetovalno dejavnost na Ljudski univerzi Ajdovščina izvajajo v okviru javne službe.

Sicer pa je prav projekt pridobivanja temeljih poklicnih kompetenc po njenem mnenju Ljudski univerzi Ajdovščina ponudil priložnost, da lokalnemu okolju ponudi veliko uporabnih vsebin. »Ker so bile izkušnje resnično dobre, bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z nami pripravil nov razpis za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc. Težnja Evrope je, da se digitalne kompetence državljanov še okrepijo, zato bo to hkrati temelj, ki ga moramo dati manj izobraženim. Prav tako bi radi v prihodnje nekoliko dvignili njihovo splošno izobraženost,« pravi Eva Mermolja, ki hkrati priznava, da se tudi v podjetjih čedalje bolj zavedajo, kako pomembno je vlagati v znanje zaposlenih. »Danes je največji izziv delodajalcev zagotoviti ustrezen kader. Mislim, da se vsi čedalje bolj zavedajo, kako pomembno je, da v podjetju ustvarjaš razmere, v katerih bodo ljudje želeli delati zate. Tisti, ki se tega ne zaveda, se bo tega zagotovo zavedal jutri, saj mu bodo zaposleni sicer odšli drugam. In ker usposobljenega kadra ne dobiš kar čez noč, je v interesu vseh podjetij, da vplivajo na čim boljše delovne razmere in dobro delovno klimo, seveda v okviru možnosti, ki jih imajo pri tem na voljo. Ljudje so namreč kapital, v katerega je vredno investirati,« je trdno prepričana sogovornica.

****

Ljudska univerza Ajdovščina, Ljudska univerza Koper in Ljudska univerza Postojna, 19. maja, od 9.30 dalje v Viteški dvorani Gradu Štanjel organizirajo medregijsko konferenco z naslovom Kompetence za izzive prihodnosti. Na konferenci bodo povzeli rezultate štiriletnega razvijanja kompetenc zaposlenih in brezposelnih med leti 2018 in 2022. Na okrogli mizi pa bodo z nekaterimi predstavniki uspešnih slovenskih podjetij ter strokovnjaki za zaposlovanje in izobraževanje razpravljali o kompetencah sedanjosti in prihodnosti.

Operacijo omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Deli Nazaj