Ajdovščina je gospodarsko močna občina, v njenih poslovnih conah je čedalje več (novih) podjetij z visoko dodano vrednostjo, z novimi poslovnimi priložnostmi pa v mesto prihajajo tudi poslovni partnerji in pomembni gostje. »In ko jih želim peljati na vrhunsko kosilo ali večerjo, naletim na težavo. Ustrezne ponudbe namreč ni. Jedi z žara in kalamari v tem primeru pač niso sprejemljiva izbira. A da ne bo pomote: ko se z družino odpravim na nedeljsko kosilo, mi katera od domačih gostiln ali Gold Club hotel povsem ustrezata in na njihovo ponudbo nimam pripomb. Nekoliko drugače je, ko za mizo sedijo poslovni partnerji, med katerimi je veliko tujcev,« pravi eden od ajdovskih podjetnikov, ki ne želi biti imenovan. Nekaj podobnega nam je povedala Silva Cigoj, ki je bila skupaj z možem Jordanom med začetniki razvijanja turističnih kmetij v Vipavski dolini, turistična kmetija Arkade Cigoj v Črničah pa je že vrsto let sinonim za odlične domače mesnine in prav takšno gostinsko ponudbo kmetije. »Ajdovščina ima veliko podjetij, a nima niti ene gostilne, kamor bi peljala poslovne partnerje na dobro kosilo. Govorim o občini, ne o Vipavski dolini, čeprav se zavedam, da moramo na Vipavsko dolino gledati kot na celoto,« meni. Kot dodaja, je tudi turistov v tem koncu Primorske vsako leto več, med katerimi so tudi najbolj petični, ki prisegajo na vrhunsko kulinariko. Zato bi bilo po njenem mnenju skoraj nujno, da bi občina investirala v dobro gostilno in zanjo pomagala pridobiti primerno lokacijo, tistemu, ki bi se odločil za opravljanje tovrstne dejavnosti, pa bi lahko pomagala tudi drugače. Z ugodno obrestno mero v primeru investicije, denimo.

»Ajdovščina nima objekta, ki bi bil primeren za takojšnje obratovanje«

Že v sosednji Vipavi je slika popolnoma drugačna. Tu boste lahko namreč na majhni razdalji lahko našteli tri oziroma štiri resnično odlične gostilne. Ena od njih je Faladur, ki je pred leti v obliki vinoteke in vinskega bara domoval v rimskem stolpu št. 12 tik ob ajdovski tržnici. »Naša zgodba je prešla dimenzijo majhnega stolpa, zato smo nove poslovne priložnosti poiskali v Vipavi,« odločitev pojasnjuje lastnik Matej Lavrenčič. Na naše vprašanje, zakaj gostinci za opravljanje svoje dejavnosti raje izberejo Vipavo kot Ajdovščino, odgovarja: »Ajdovščina nima primerne infrastrukture za opravljanje gostinske dejavnosti. V mislih imam strogi center Ajdovščine, kjer ni objektov, ki bi bili primerni za takojšnje obratovanje, praktično vsi zahtevajo visoke finančne vložke. Pa tudi sicer nihče od lastnikov prostorov, ki bi bili primerni za opravljanje gostinske dejavnosti, ne oddaja v najem,« pravi. Kot še ugotavlja, je gostinstvo trenutno finančno zelo obremenjena panoga, zato živijo gostinci v zelo negotovih časih, kapitala, ki bi bil pripravljen vstopiti v to panogo, pa po Lavrenčičevem mnenju tudi ni. Tudi v tem po njegovem mnenju tiči del razlogov, da si kateri od gostincev ne upa tvegati – v Ajdovščini. »Res je škoda, da v Ajdovščini odlična gostinska ponudba manjka, a po mojih izkušnjah majhne razdalje med kraji praviloma niso težava, da nas ljubitelji dobre hrane ne bi poiskali,« poudarja. Pa je dela za vse odlične gostilne v Vipavi dovolj? »Mi smo z letošnjim obiskom zadovoljni. Če je bil januarja in februarja bolj slab, je bil v mesecih, ki so sledili, konstanten, med obiskovalcev pa je vedno več Slovencev. Kot kažejo zdajšnji podatki, bomo letošnji obisk v primerjavi z letom 2022 celo podvojili,« zadovoljno pove. In napovedi za prihodnje? »Bomo videli, kaj bo prineslo odprtje gostilne v Podskali in kako bo občina Vipava živela s turizmom v prihodnje,« se glasi njegov odgovor.

Z vprašanji, po kakšni kulinariki je med gosti Vipavske doline pravzaprav največ povpraševanja in zanimanja ter kolikšen segment predstavljajo gostje, ki povprašujejo po vrhunski kulinariki, smo se obrnili tudi na direktorico Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Eriko Lojk. »Med gosti Vipavske doline je največ povpraševanja po tradicionalnih jedeh, jedeh, ki so tipične za našo regijo, torej po domači, lokalni kulinariki. V naši destinaciji imamo vrsto osmic, ki so posebnost in gostu pristno doživetje. Med obiskovalci Vipavske doline obstaja tudi pomemben segment gostov, ki so pripravljeni nameniti vrhunski kulinariki tako več časa kot tudi denarja, in jim je vrhunsko kulinarično doživetje osrednji motiv obiska. Takšni gostje so se pripravljeni zapeljati tudi par kilometrov in že imajo na razpolago dve restavraciji z Michelin zvezdico ter več kot 20 restavracij z kapami Gault&Millau. Našo turistično destinacijo gostom predstavljamo kot celoto, ne po posameznih krajih. V turističnem pogledu je celo bolje, če lahko gosta usmerjamo v različne kraje, saj razpršimo turistične tokove in damo gostom bolj celovito izkušnjo,« meni Erika Lojk. Po njenih besedah bodo v Zavodu za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina tudi v prihodnje segmentu eno gastronomskih doživetij posvečali posebno pozornost. »Naše trženjske aktivnosti, ki jih izvajamo preko različnih kampanj, študijskih tur in promocijskih dogodkov, bomo v prihodnje nadgradili, prav tako bomo še tesneje okrepili sodelovanje z obstoječimi ponudniki, izvajali izobraževanja in delavnice ter podrobno preučili dobre prakse v nam podobnih destinacijah. Za ponudnike iz gostinske branže je po vsej Sloveniji, pa tudi širše, turbulentno obdobje, tudi Vipavska dolina pri tem ni izjema. Nekaj gostiln je moralo skrajšati urnik delovanja predvsem zaradi zloglasnega pomanjkanja delavne sile, nekateri so preoblikovali svojo dejavnost,« priznava sogovornica.

Večne težave s pomanjkanjem kadra in ajdovska strategija razvoja turizma

Pritrjuje ji Marko Rondič, direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. »V gostinstvu se povsod po državi soočamo s pomanjkanjem kadra. Epidemija covida je tej dejavnosti zadala nov udarec, saj se je določen segment tistih, ki so delali v tej panogi, zaposlil v drugih dejavnostih. Zato je ustrezen kader v gostinstvu v tem trenutku izredno težko zagotoviti, razen mogoče tam, kamor so v gostinsko dejavnost vpete družine. Te morajo delati toliko, da preživijo, in urnikov v takšnih primerih seveda ni. Ajdovščina v tem pogledu ni nikakršna izjema,« meni Rondič, ki hkrati priznava, da je v gostinstvu tudi na območju Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina v tem trenutku zaposlenih opazno manj ljudi kot nekoč. Po drugi strani zaprtje nekaterih gostiln v Ajdovščini in njeni bližnji okolici po njegovih besedah ni trend, ki bi bil izrazito večji kot drugod v regiji in državi. »Svoja vrata v zadnjem času pri nas zapirajo predvsem gostilne, ki jih vodijo starejše generacije in ob pomanjkanju kadra s svojo dejavnostjo preprosto ne morejo več nadaljevati,« ugotavlja. Pritrjuje pa tudi že večkrat izpostavljenemu dejstvu, da v Ajdovščini in njeni okolici butične kulinarične ponudbe ni, čeprav obstajajo dobre domače gostilne s kakovostno ponudbo. In kaj na to temo pravijo na ajdovski občini? Kot priznavajo, se s to pomanjkljivostjo soočajo in iščejo rešitve. »Vemo, da mora biti za to interes na strani gostincev in če ga ni, je zelo težko kaj doseči. V fazi priprave strategije razvoja turizma se snuje in išče rešitve, med drugim je bil podan predlog za subvencije s strani občine. Smiselno je razmišljati v smeri, da nekatere prostore znotraj Kastre občina z nekimi subvencijami ponudi za nove gostince (seveda pod pogoji, da to ne postane menza),« poudarja Tina Velikonja, višja svetovalka župana za odnose z javnostjo.

Pomembna pridobitev bo po mnenju ajdovske občine brez dvoma restavracija v novem hotelu, ki se obeta v Jochmannovem mlinu. Kot je znano, je namreč sredi letošnjega septembra potekala javna dražba, na kateri je občina Ajdovščina prodajala stavbo, v kateri je nekoč deloval prvi slovenski industrijski mlin. Dražba je bila uspešna, kupec pa je postala družba Meridian Management s sedežem v Ljubljani. Omenjena družba se je takrat tudi obvezala, da bo sledila željam občine Ajdovščina ter da bo namesto ruševin v mestu zaživel manjši hotel, ki bo dodatno prispeval k razvoju turizma na Ajdovskem. V družbi je zbrana mednarodna in preverjena skupina investitorjev ter gradbenih podjetij, ki delujejo v hotelirstvu. Gre sicer za njihovo prvo hotelsko investicijo v Sloveniji, ocenjena vrednost pa naj bi bila okrog 10 milijonov evrov. Pridobitev gradbenega dovoljenja ter začetek gradnje sta predvidena v prihodnjem letu, prvi gostje pa naj bi hotelske storitve koristili v letu 2026. S tem bo mesto Ajdovščina postalo precej bolj konkurenčno na področju hotelskega turizma, tudi zato, ker se v podobnih časovnih rokih obeta še ena hotelska investicija, in sicer v okviru tržnice Vipavska dolina (Expo), kjer bo poleg manjšega hotela tudi večji kongresni prostor, ki ga danes na območju Vipavske doline ni. »Težko sicer ocenjujemo, kaj vse botruje trenutnemu stanju z gostinsko ponudbo v neposrednem mestnem jedru, z gotovostjo pa smo prepoznali in načrtno usmerili prostor Jochmannovega mlina, ki bo s skrbno načrtovanimi hotelskimi vsebinami ter tudi kulinarično ponudbo ublažil ta manko, saj bomo razvijali vsebine tako za domače goste kot tudi tiste z nekoliko višjimi kulinaričnimi apetiti oziroma težnjami,« še napovedujejo na občini.

* Članek je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina   

Deli Nazaj