Vsa ta hrana preide v procesu prebave v molekulo glukoze, ki se resorbira iz črevesja v kri. Potuje v jetra in nato v celice kot vir energije. Trebušna slinavka sprosti hormon inzulin, ki omogoča prehod glukoze v celico, kjer se vključi v procese, pri katerih se sprosti energija.
Neporabljena glukoza se skladišči v obliki glikogena v mišicah in jetrih. Tam nam služi kot rezervna oblika energije. Telo pod fizično obremenitvijo kliče po gorivu, torej glukozi. Glikogen se razbije in glukoza se sprosti v kri ter preide v celice.
Tretje mesto, kjer telo skladišči odvečno glukozo, je telesna maščoba. Če uživamo prehrano z visoko vsebnostjo škroba, se bo odvečno gorivo skladiščilo v obliki maščobe. Ko ljudje želijo izgubiti kilograme, najprej prenehajo uživati maščobo. Kar ni pravilno, ker maščoba v prehrani ne proizvaja neposredno telesne maščobe. Večina ljudi uživa reven zajtrk, nekaj malega za kosilo in obilno večerjo ter poobedek. Ko se zvečer umirimo in telo potrebuje zelo malo energije, ne porabi obilice glukoze, ki jo vnesemo z živili, bogatimi s škrobom. Te odvečne količine glukoze prisilijo jetra, da jih ponoči skladiščijo v obliki maščobe.
To je ključ do razumevanja, zakaj pride do nastanka sladkorne bolezni. Visoke količine glukoze zahtevajo visoke količine hormona inzulina, ki omogoča vstop le-te v celice. V telesu se vzpostavi stanje hipoglikemije – znižana količina sladkorja v krvi – in človek se počuti brez energije. Trebušna slinavka sprosti drugi hormon glukagon, ki omogoča prehod glukoze iz glikogena v kri. Človek čuti potrebo po novi pošiljki sladkorja in hitro poje nekaj sladkega. Sladkor se zopet preveč dvigne, sprosti se inzulin in tako naprej v začaranem krogu, dokler naša trebušna slinavka nima dovolj in razvije inzulinsko rezistenco. Telo se obvaruje tako, da izloča odvečni sladkor ven iz telesa z urinom. Zato se bolezen imenuje diabetes mellitus, kar pomeni sladek urin.
Danes je vsa pšenica hibridizirana, ker daje večje donose. Poleg spornega glutena vsebuje škrob tipa amilopektin A, ki močno dvigne sladkor v krvi. Krompir in banane vsebujejo škrob tipa amilopektin B, ki je tudi problematičen glede dviga sladkorja v krvi.Stročnice vsebujejo škrob tipa amilopektin C, ki počasi sprošča glukozo v kri. Diabetiki naj bi uživali živila z GI pod 55. Sladek krompir ima GI 50, sladkor 59, hibridna pšenica pa 69. Šokantno je to, da ima polnozrnata pšenica GI72, ker ni rafinirana in vsebuje še več amilopektina A. Zato se diabetikom, ki preidejo na polnozrnate pšenične izdelke, stanje ne izboljša.
Najbolj tipičen znak obilice pšenice v obrokih je visceralna maščoba. Gre za maščobo okrog organov trebušne votline in maščobo na trebuhu.
Živila, primerna za diabetike in ljudi, ki želijo zmanjšati težo, so naslednja:
- Prvo mesto si absolutno zasluži zelenjava, ker je bogata z vlakninami in revna s sladkorji.
- Beljakovine, ki jih najdemo v jajcih, ribah, stročnicah, semenih, oreščkih in z beljakovinami bogatih žitih, kot so proso, kvinoja, ajda in oves.
- Maščobe, ki jih najdemo v oreščkih in semenih ter olivnem in kokosovem olju.
- V začetnem stadiju zdravljenja je dobro odstraniti tudi sadje, ker vsebuje veliko sladkorja, ohrani pa se samo sadje z nizkim GI, kot so češnje, jagodičevje, granatno jabolko in manj sladka jabolka.
- Če dodamo še rekreacijo, lahko obrnemo inzulinsko rezistenco že v tednu dni. Iz prehrane je potrebno odstraniti tudi kavo, med, javorjev sirup, alkohol in tobak.
Krasna novica je, da se telo lahko samo pozdravi, če mu le damo ustrezna navodila!
* Vir: Tina Kobal - TI.NAtura celosten pristop k zdravju
* Naslovna fotografija: Vecteezy.com