Projekt je temeljil na zbiranju pričevanj, raziskovanju arhivskih virov in sodelovanju z lokalnimi prebivalci. V ospredje so bile postavljene zgodbe žensk, ki so nekoč peš prehajale poti med Vipavsko dolino, Gorico, Trstom in Idrijo ter s prodajo domačih pridelkov pomembno prispevale k preživetju svojih družin in razvoju lokalnega gospodarstva.

Eden ključnih rezultatov projekta je nova spletna platforma www.vipavskezenske.si, kjer so zbrane zgodbe, pričevanja, predstavitve lokalnih ponudnic ter informacije o novih tematskih poteh. Spletna stran predstavlja trajen digitalni arhiv zgodb Vipavskih žensk in obiskovalcem omogoča samostojno raziskovanje njihove dediščine. Pomemben del projekta predstavlja tudi krajši dokumentarni video, ki skozi pripovedi štirih lokalnih pripovedovalcev ohranja dragocene spomine na življenje, delo in vsakodnevne poti žensk iz Vipavske doline. Video prispeva k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine in omogoča, da zgodbe ostanejo dostopne tudi prihodnjim generacijam.

Na podlagi zbranih pričevanj so bile razvite tri tematske pohodniške in kolesarske poti medAjdovščino, Gorico, Trstom in Idrijo. Poti so opremljene z GPX sledmi in obiskovalcem omogočajo aktivno raziskovanje prostora skozi zgodbe žensk, kulturno dediščino in lokalno gastronomijo. Čeprav trase ne sledijo povsem zgodovinskim potem, po katerih so hodile ženske, so bile prilagojene sodobnim obiskovalcem in vključujejo postanke pri lokalnih ponudnikih ter zanimivostih ob poti.

»To je zgodba o ženskah, ki so si prostor v družbi izborile s svojim delom. V času, ko niso imele veliko možnosti odločanja, so s svojo vztrajnostjo, iznajdljivostjo in delom ustvarjale vrednost za svoje družine in skupnosti. Njihove poti niso bile le poti trgovanja, ampak tudi poti zgodnje ekonomske emancipacije žensk. S prodajo domačih pridelkov so ustvarjale dohodek, sprejemale odločitve in vzpostavljale stike zunaj domačega okolja. Danes njihove zgodbe niso pomembne le kot del dediščine, temveč tudi kot opomin, da so ženske že dolgo pred nami soustvarjale razvoj naše družbe, čeprav njihovega prispevka pogosto nismo prepoznali,« poudarja Elena Peljhan.

Posebna vrednost projekta je aktivno vključevanje lokalne skupnosti. Pri raziskovanju in razvoju vsebin so sodelovali prebivalci, strokovnjaki, kulturne ustanove ter lokalne ponudnice. Projekt danes povezuje vinarke, pridelovalke oljčnega olja, čebelarke, ponudnice lokalnih dobrot, turistične ponudnike in kmetije, ki skupaj soustvarjajo novo zgodbo Vipavske doline. Projekt temelji na regenerativnem pristopu k turizmu, ki ne izkorišča prostora, temveč krepi njegove vrednote, ohranja lokalno identiteto in ustvarja koristi za skupnost. S povezovanjem turizma in kmetijstva spodbuja kratke dobavne verige, lokalno samooskrbo ter večjo prepoznavnost ženskega podjetništva in podeželskega razvoja.

»Namesto da bi ustvarjali nove zgodbe za turiste, smo poiskali zgodbe, ki so bile ves čas med nami. Regenerativni turizem pomeni, da destinacija ne izgublja svoje identitete zaradi turizma, ampak jo skozi turizem krepi. Vipavske ženske so bile navdih za razvoj produkta, ki spoštuje lokalno skupnost, podpira lokalne ponudnike in obiskovalcem ponuja avtentično izkušnjo,« poudarja Jani Peljhan iz Burjatika.

Neizpovedane zgodbe: po poteh Vipavskih žensk dokazujejo, da lahko dediščina postane navdih za sodobne, trajnostne in digitalno podprte turistične produkte. Projekt ne ohranja zgolj zgodb preteklosti, temveč ustvarja nove priložnosti za lokalno skupnost, obiskovalcem pa ponuja pristno in poglobljeno doživetje Vipavske doline. Projekt je bil izbran in financiran v okviru razpisa SMARTIES for SMEs ki povezuje 8 partnerjev iz 6 evropskih držav (Italija, Grčija, Hrvaška, Slovenija, Portugalska in Ciper). Slovenski partner je Obrtna zbornica Maribor.

* Vir in fotografije: Burjatik    

Deli Nazaj