Na začetku je vse udeležence pozdravil in nagovoril Jože Vodopivec, cenjen član PD Ajdovščina in predsednik planinske sekcije Kamnje. Po nagovoru smo čas izkoristili za zanimivo spoznavno igro, v kateri so se otroci skozi gib med seboj povezali in si povedali svoja imena. V nadaljevanju sobotnega dopoldneva je Jože otrokom (z zanimanjem smo mu prisluhnili tudi odrasli) predstavil star običaj - tradicionalno košnjo s koso. Od priprave in brušenja kose do tehnike košnje, kjer smo se lahko kasneje tudi sami preizkusili in ugotovili, da res ni tako lahko, kot izgleda pri naših izkušenih koscih.
Ker so bili nekateri otroci na taboru že lani, so že vedeli, kaj košnji sledi. Kar sami so poprijeli za grablje in vile in se z vnemo lotili dela. Z grabljami smo seno spravili na kupček, tega pa potem z vilami prenesli na večji kup. Pravzaprav dela ni bilo malo in je po koščkih vzelo celo popoldne, da so zagnani mladi kosci pograbili cel travnik. Grabljenje so si popestrili z igro, skakanjem v seno, kopanjem tunelov skozi seno in ostalimi aktivnostmi, tako, da čas je kar letel.
Na pospravljen travnik smo popoldan postavili svoje šotore, v katerih smo prespali in pričakali nedeljsko jutro. Sobotni večer nam je polepšal še nočni pohod z lučkami. Otroci so bili tako navdušeni nad razgledom ob zahajajočem soncu, prihajajočo temo in neštetimi zvezdami jasnega neba, da je bil predviden pohod po njihovo še prekratek. Vendar se je dan iztekal in počasi se je bilo treba vrniti v našo »bazo«, kjer so nas ob povratku čakali še ritmi kitare in petje poznanih otroških in manj otroških pesmi pozno v večer.
Noč je bila izjemna. Jasna, zvezdnata, ravno prav hladna za odličen spanec in s prijetno sapo gorskega vetra. Vsi smo se zbudili naspani in polni energije za prihajajoče aktivnosti. Po odličnem zajtrku smo se ob ritmih glasbe razgibali in zaplesali, po tem pa odpravili na krajši pohod do koče na Čavnu. Najhitrejši fantje so ob povratku v tabor med čakanjem na ostale že poprijeli za grablje in vile in seno na travniku ponovno raztrosili, da se je popolnoma posušilo.
Po dobrem kosilu je zaradi polnih trebuščkov sledila nekoliko bolj umirjena aktivnost. Sedli smo skupaj za mizo in na zanimiv način preverili, koliko povedanega smo si na taboru zapomnili. Z barvicami in flomastri smo narisali kočo, se spominjali orodja za košnjo, tipičnih rastlin, ki rastejo na Mali gori in starodavnih jedi. Nasmejali smo se izvirnosti otrok, ki so si s svojo iznajdljivostjo občutno skrajšali čas pisanja po delovnem listu.
- Napiši jed, ki so jo jedli v starih časih: »POLENTA«
- Napiši sestavine, ki jih potrebuješ: »POLENTA«
- Napiši postopek priprave: »SKUHAŠ«
Ura se je kar prehitro vrtela in počasi se je približeval čas odhoda, ki je s seboj prinesel podiranje šotorov in pospravljanje sena nazaj na kup. Vsak otrok je tabor zapustil z lepimi spomini in novim znanjem, majico planinskega tabora in priznanjem, podeljenim ne le za udeležbo, temveč predvsem za prijateljstvo, medsebojno spodbudo, pomoč in odlično opravljeno delo. Biti planinec zahteva veliko srce.
Posebna zahvala gre Damjanu Preglju, predsedniku PD Ajdovščina, glavnemu pobudniku in organizatorju tega čudovitega tabora. Velika zahvala pa gre tudi našim kuharjem, ki so ves vikend z odlično hrano skrbeli, da smo bili siti in polni energije za vse aktivnosti tabora.
Se vidimo spet prihodnje leto.
* Vir in fotografija: Manca Krkoč (PD Ajdovščina)