Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kratka zgodba: Kot v raju (8)

Nadaljujemo z objavo kratke literarne zgodbe Kot v raju. Avtorica besedila je Vesna Perhavec Vodovnik. Literarno delo bomo po odlomkih objavljali enkrat tedensko in tako je danes na sporedu osmi del zgodbe. Vabljeni k branju.

Marjana se je začudila spremembi. Odločila se je, da ne bo nič spraševala. Niti najmanj je ni zanimalo, kaj je bil vzrok, da si je Breda premislila. "Pojdimo," je vsa vesela rekla Marjana. Breda se je odločila, da bo sedela zadaj. Rocco jima je kavalirsko odprl vrata avtomobila in rekel: "Izvolita dami, gremo novim dogodivščinam nasproti."

Vso pot so klepetali. Rocco in Marjana sta se pogovarjala kot dolgoletna prijatelja. Breda se je počasi sproščala. Ni bila navajena niti pohajanja, niti druženja z neznanci. Obojega je bilo naenkrat precej. Ni mogla tako hitro menjati razpoloženja.

V Ljubljani so bili kot bi mignil. "Kam gremo najprej?" je vprašal Rocco. "Na kavo seveda," je odvrnila Marjana. Parkirali so v garažni hiši. Odpravili so se proti staremu delu mesta. Bredi je bil všeč mestni utrip. Koliko različnih ljudi. Prisluhnila je govoru mimoidočih. Slovenski jezik se je mešal s tujimi jeziki. Tudi sama se je počutila kot tujka. Zanjo je bila Ljubljana veliko neznano in neraziskano mesto. Poznala je svojo malo vas, sosede, ki so že vse življenje hodili po istih poteh. Že res, da so v  gostilno prihajali gostje iz različnih delov sveta, vendar je bilo sedaj biti del tega vrveža povsem drugačna izkušnja. Breda je občudovala bogato okrašene trgovine. Obleke v izložbi so bile po zadnji modi. Slaščičarne polne sladic, ki jih še ni videla. Toliko zanimivih stvari v eni sami ulici.

Poiskali so lokal ob Ljubljanici. Naročili so si kavo. "No, Breda, si vesela?" jo je vprašal Rocco. "Ja, sem," je skromno odgovorila. V sebi je čutila veselje, navdušenost, vendar tega ni znala izraziti. Rocco je opazil veselje v njenih očeh. Kot bi gledal malega otroka, ko dobi tisto  kar si je  želel. Očitno je bila zelo zadržana z besedami. Ne  bo je več spraševal, oči povedo več kot besede. Bo že sama povedala, ko bo želela. Marjana je bila povsem drugačna. Iz nje so vrele besede kot hudournik.

"Rocco, kako nenavadno ime," je začela Marjana. "Kratka romanca med Slovenko in Italijanom, ki je obrodila sadove," se je nasmehnil. "Zanimivo," mu je odvrnila Marjana. Ni želela nadaljevati pogovora v tej smeri. Ni želela poslušati žalostnih zgodb. Čeprav Rocco tega ni kazal, je sklepala, da je moralo biti tako. "Poglej, turistična ladjica," je obrnila smer pogovora. Rocco in Breda sta se spogledala. Vožnja po Ljubljanici. Mislim, da so to omenjale, kot enega od načrtov za današnji dan je razmišljal Rocco. Najbolje, da ju povabim, si je mislil. "Na drugi strani mostu je vstop za izlet z  ladjico. Lahko bi si privoščili vožnjo po Ljubljanici,"  je rekel Rocco.

"Jaz sem za," je bila Breda vedno bolj sproščena. Rocco se je pozanimal kdaj je odhod in koliko časa traja vožnja. Imeli so pol ure, da v miru popijejo kavo. Poravnali so račun in se odpravili na drugo stran  reke. Vkrcali so se v ladjico. Vožnja je bila mirno prijetna. Lokalni vodič jim je nizal znamenitosti  in zanimivosti o Ljubljani. Rocco si ni mislil, da lahko tako hitro mine petinštirideset minut, kolikor je trajala vožnja.

Po končani vožnji so si privoščili kosilo. Popoldan se je že nagibal proti večeru, ko so se odločili, da se povzpnejo na Ljubljanski grad. Občudovali so razgled, ki se je ponujal nad večerno osvetljenim  mestom.

Bredi se je sedaj že čisto spremenilo razpoloženje. Sproščeno je klepetala in delala načrte, kako bo večkrat šla na takšne enodnevne izlete.

Kljub slabemu začetku se je današnji dan nepričakovano obrnil v dobro smer. Ostal jim je le še obisk koncerta.

Koncert se je odvijal na prostem. Glasbeniki so prihajali na oder. Marjana, Rocco in Breda so se postavili  v prvo vrsto. Ko se je na odru pojavil pevec, je med občinstvom završalo. "Dober večer Ljubljana," je energično najavil svoj prihod. "Kako ste danes" je ogreval publiko. In zopet je završalo med občinstvom. "Kje so roke?" jih je nagovoril. Pevec se je razgledoval po publiki. Breda je za trenutek je ujela njegov pogled. Razmišljala je, ali jo bo prepoznal.  "Dober večer , gospodična," je rekel in zopet je završalo. Slišati je bilo vriskanje deklet, ki so upale, da je njim namenil ta stavek. Prepoznal jo je.

...se nadaljuje

 

Kot v raju - prvi del

Kot v raju - drugi del

Kot v raju - tretji del

Kot v raju - četrti del

Kot v raju - peti del

Kot v raju - šesti del

Kot v raju - sedmi del

Vesna Perhavec Vodovnik

#kultura, #literartura

Kolofon