Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Študij na Univerzi v Novi Gorici skozi oči študentov: »Okolje je prijetno, a možnosti za izboljšave je še ogromno«

Katere so prednosti in slabosti študija Univerze v Novi Gorici? Njeni študentje, s katerimi so se pogovarjali, med prednostmi študija na manjši univerzi izpostavljajo individualni pristop do študentov, dostopnost profesorjev in praktično usmerjenost študija, nekateri so pohvalili tudi prijetnost okolja. So pa hkrati kritični do pomanjkanja študentskih stanovanj oziroma namestitvenih kapacitet, slabih povezav v javnem prometu, pomanjkanja družabnih dogodkov in tega, da v bližini fakultet v Vipavi in Ajdovščini ne morejo koristiti bonov za študentsko prehrano. Veliko teh težav bi zagotovo odpravil sodoben študentski kampus, ki si ga na novogoriški univerzi želijo že vrsto let, a bo pot do njega očitno precej dolga, saj v tem trenutku še nima jasnih obrisov.

Dosedanja predsednica študentskega sveta Univerze v Novi Gorici in sveža diplomantka Katja Belec pravi, da bi, če bi se še enkrat odločala za študij, brez dvoma ponovila svojo izbiro. »Študij na Univerzi v Novi Gorici je zelo kakovosten, predavatelji, med katerimi je kar precej tujcev, pa odlični. Tako pridobiš dodatno znanje angleškega jezika in brez težav slediš strokovni literaturi v tem jeziku. Tudi oprema v laboratorijih je super. S profesorji in predavatelji sem bila zelo zadovoljna, saj so zelo odprti in pripravljeni pomagati, ko pride do takšnih in drugačnih težav, tudi osebnih. Pozna se, da je univerza majhna, zato se ti profesorji in osebje lahko resnično posvetijo in zanje nisi le številka,« pravi sogovornica. »Lahko bi rekla, da je Univerza v Novi Gorici naravnost idealna, za študiranje, saj kaj drugega težko počneš. Socialno življenje študentov je namreč okrnjeno, saj smo razdrobljeni po različnih lokacijah, pa tudi prostorov za skupno druženje in spoznavanje ni. V primerjavi z Ljubljano je tudi tukajšnje družabno življenje zelo pusto,« dodaja. Med slabostmi študija v Vipavski dolini izpostavlja še slabe povezave v javnem potniškem prometu, pomanjkanje študentskih sob, plačljivost magistrskega študija in pa dejstvo, da študentje ne morejo koristiti bonov za prehrano. »V Ajdovščini in Vipavi ni niti enega gostinskega obrata, kjer bi te bone lahko izkoristili. V Novi Gorici sicer najdeš štiri ponudnike študentske prehrane, a vsaj za enega si upam trditi, da ne ponuja ravno zdrave prehrane. Pa tudi sicer bi bilo kar zamudno, če bi se iz Ajdovščine ali Vipave odpravil na kosilo v Novo Gorico,« opozarja. Pa te pomanjkljivosti študentje odvračajo od študija na novogoriški univerzi? »Mislim, da so tisti, ki jih določen študijski program prepriča, vseeno pripravljeni te stvari vzeti v zakup,« meni Katja Belec.

Brez lastnega prevoznega sredstva skoraj ne gre

Nina Žvab Pernat, študentka tretjega letnika Fakultete za znanosti o okolju, ki je doma v obalnem delu Slovenije, pravi, da ji je Vipava že takoj na začetku študija pustila vtis mirnega okolja, narave ter preprostih in prijaznih, a nadvse delovnih ljudi. »Dobro je bilo priti v okolje, kjer sem se lahko spočila od mestnega vrveža in pestrih poletij. Iz tega vidika je Vipava za študij odlična lokacija«. Kot študentka seveda pogreša koriščenje bonov za prehrano, saj jih v neposredni bližini fakultete (brez prevoza) praktično nemogoče uporabiti. Sogovornica izpostavlja tudi stanovanjsko stisko študentov. »Sama sem sicer imela srečo, da sem bila sprejeta v študentski dom, ki ga za približno 15 študentov nudi fakulteta, mnogi pa so morali voziti od drugod, denimo iz Nove Gorice ali celo Ljubljane. To vzame ogromno časa, ki bi lahko bil namenjen študijskim oziroma obštudijskim dejavnostim. In če smo že prevozih: če nisi iz bližnje okolice, na primer iz Nove Gorice, Ajdovščine ali Vipave, moraš imeti lastno prevozno sredstvo. V prvem letniku študija sem se hotela domov voziti z avtobusom, a so bile povezave slabo urejene. Direktne linije med Vipavo in Piranom namreč ni, zato je potreben prestop na Razdrtem, kjer pa se na avtobus čaka precej časa. Urniki odhodov so redki oziroma prilagojeni predvsem srednješolcem. Iz Vipave v Koper ob petkih zadnji avtobus oddide ob 15.30, študentje pa smo imeli ob tej uri pogosto še vaje ali predavanja,« poudarja Nina Žvab Pernat. Po njenem mnenju študentom manjkajo tudi družabni dogodki (igre, koncerti, športna tekmovanja, organizirani izleti, brucovanje) in prostor za druženje, kjer bi se lahko spoznavali. »Tako bi bil v študentskih domovih in parkih mir, kar bi ustrezalo tudi ostalim občanom in ne bi ustvarjalo nastrojenosti med študenti in prebivalci Vipave,« je prepričana. Poleg vsega naštetega je kot veliko drugih študentov pogrešala tudi študentski fitnes. »Res je da, ga ima Škofijska gimnazija v Vipavi, a je ta žal premajhen za vse. Bi pa pohvalila športni kompleks, ki so ga ustvarili ob stadionu, kar omogoča druženje in ukvarjanje s športom v toplejših delih leta«.

Magdalina Mihajlovska, študentka Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo, ki prihaja iz Makedonije, meni, da je Univerza v Novi Gorici verjetno univerza z nekaterimi najboljšimi profesorji in programi, ki resnično spodbujajo študente k učenju in želji, da bi bili boljši in dosegli še več. Kot priznava, da ji je bilo kot najbrž vsem, ki začenjajo študirati v novem jeziku, sprva težko. »Toda profesorji so se na srečo prilagodili velikemu številu tujih študentov. Meni osebno je najbolj všeč to, da je fakulteta bolj praktično usmerjena. Če se samo učiš iz knjig, verjetno ne boš razumel tako dobro, kot če neko stvar res narediš, ali jo večkrat izvedeš,« pravi. Kot pomembno lastnost univerze izpostavlja tudi njeno majhnost. »Ampak to je za nas, študente, prednost. Individualen pristop in dostopnost profesorja ob (skoraj) vsakem času sta stvari, ki dejansko vplivata na način, kako študenti sodelujemo pri nekem predmetu. Posledično je seveda večja tudi naša motivacija, da se gradiva naučimo. Treba je izpostaviti, da je Slovenija država, ki študentom nudi skoraj vse: bone za prehrano, popuste in visoko kakovost izobraževanja,« ugotavlja.

Rektorjeva želja: Razvoj in raziskave v Ajdovščini, izobraževanje v Novi Gorici

Da bi veliko težav, na katere opozarjajo študentje, odpravil prav študentski kampus, najbrž ni treba posebej izpostavljati. Že nekdanji rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik je v enem od intervjujev priznal, da je univerzitetni kampus njegova bolečina. »V 25 letih je bilo veliko priložnosti, da bi se kampus začel graditi, vse te priložnosti so splavale po vodi,« je dejal. Zdajšnji rektor univerze dr. Boštjan Golob pravi, da se glede zemljišč za ureditev kampusa pogovarjajo tako z občinama Vipava in Ajdovščina kot tudi mestno občino Nova Gorica. »Nas zanima prostor, ki bo v taki fazi, da bomo lahko tam v prihodnje gradili nekatere infrastrukturne objekte in v njih skoncentrirali naše dejavnosti. V tem smislu se pogovarjamo z občino Vipava glede ureditve statusa dvorca Lanthieri, z občino Ajdovščina tečejo intenzivni pogovori o nekaterih zemljiščih ob letališču, ki so trenutno še v lasti ministrstva za obrambo, z mestno občino Nova Gorica pa se pogovarjamo o zemljiščih v okolici železniške postaje in Majskih poljan. Naše strateško razmišljanje gre v smeri, da bi aktivnosti univerze – poleg dvorca Lanthieri v Vipavi, kjer imamo fakulteto za vinogradništvo in vinarstvo – na področju raziskovanja skoncentrirali na območju Ajdovščine, na področju izobraževanja pa v Novi Gorici. V Ajdovščini bi tako lahko prišlo tudi do sodelovanja s podjetjem Pipistrel in drugimi slovenskimi inštitucijami, ki nimajo možnosti širitve v Ljubljani in se zanimajo za podobna področja raziskovanja, kot jih imamo mi na univerzi«.

Na naše vprašanje, ali se v dogovorih z občinami že nakazuje možnost, kje bi lahko začeli najprej graditi, rektor Golob ne zna odgovoriti. »Tu gre namreč za dogovore občin z nekaterimi drugimi ustanovami. Ko bo to dorečeno, bomo lahko povedali pa več, trenutno pa ni v naših rokah, da bi lahko karkoli prejudicirali«. Obenem priznava, da bi sodoben kampus, ki bi študentom omogočil študentsko življenje in aktivnosti, pritegnil nekajkrat večje število študentov, kot jih ima Univerza v Novi Gorici zdaj, ko se soočajo s težavami njihove namestitve. »Trenutno so naši študentje razporejeni po študentskem domu v Novi Gorici, dijaških domovih v Novi Gorici, Ajdovščini, Vipavi in Postojni ter v zasebnih namestitvah. Namestitve imajo vsi, so pa kapacitete v dijaških domovih rezervirane za morebitne migrante oziroma begunce iz Ukrajine. Trenutno tako ni jasno, ali bomo v naslednjem akademskem letu lahko zagotovili namestitve za naše študente, ki zdaj tam bivajo,« poudarja rektor in dodaja, da bodo težave reševali sproti. Na to temo se je že pogovarjal z županoma Nove Gorice in Gorice. »V Gorici namreč stavbe prenavljajo prav z namenom ureditve hotelov za mlade in študentskih domov. Tam je nekaj možnosti, da si zagotovimo del prenočišč, se pa v tem primeru takoj pojavijo druge težave. Študentje, ki ne prihajajo iz držav EU, tam zaradi dovoljenja za bivanje ne morejo prebivati. Pri slovenskih študentih pa je problem ta, da če imajo štipendijo in če želijo ohraniti dodatek za bivanje, ne smejo prebivati izven Slovenije. Župan Gorice je obljubil, da bo te težave na italijanski strani poskusil odpraviti v pogovorih z italijansko vlado. Mogoče se bo tudi na tem področju dalo kaj narediti«.

Župan Beočanin: »Preuranjeno je govoriti o podrobnostih«

Katere od ponudb občin za ureditev kampusa novogoriške univerze so najbližje uresničitvi, smo preverili tudi na občinah Ajdovščina in Vipava. Ajdovski župan Tadej Beočanin je v svojih napovedih previden: »Na lokaciji v bližini ajdovskega letališča je moč predvideti več različnih vsebin, zlasti za izobraževalne in razvojne institucije. Zaenkrat je še preuranjeno govoriti o podrobnostih, ker gre za dolgoročno naravnan projekt. Potrdim lahko, da je Univerza v Novi Gorici izrazila interes, da nekatere izmed svojih programov umesti na to lokacijo,« pravi. Da načrti za ureditev kampusa niti v Vipavi še niso pokopani, pa zatrjuje vipavski župan Goran Kodelja. Kot nam je povedal, so se z novim vodstvom Univerze v Novi Gorici že pogovarjali o problematiki študentskega kampusa oziroma možnih rešitvah za ureditev kampusa. »Še vedno je aktualna lokacija za Škofijsko gimnazijo. V okviru projekta Visfrim smo prišli do idejnih zasnov za rešitev problema poplavne ogroženosti zemljišča za Škofijsko gimnazijo. Načrtujemo, da bi s projektiranjem protipoplavnih ukrepov začeli v naslednjem letu,« zatrjuje Kodelja in hkrati priznava, da bodo za izvedbo protipoplavnih ukrepov potrebovali sodelovanje države. »Izvedbo projekta bomo prijavili na prvi možni razpis iz državnih oziroma EU skladov. Takoj po izvedbi protipoplavnih ukrepov bo zemljišče pripravljeno za začetek gradnje«.

 

Preberite tudi:

Izzivi wajduske študentke na Obali

Študentsko življenje med Ajdovščino in Ljubljano

 

* Članek je bil prvotno objavljen v julijski izdaji Lokalnih Ajdovščina

 

Katja Željan

#ajdovščina, #novice, #šolstvo, #izobraževanje, #vipava

Kolofon