Še naprej z vami delimo mnenja domačih poslancev, tudi tistih, ki sicer delujejo v ostalih volilnih enotah. Ena od takih je mag. Tanja Cink. Po končanem šolanju je bila dolga leta strokovna delavka na Centru za socialno delo v Novi Gorici, leta 2014 pa se je resno spustila v poslanske vode. Zastopa stranko SMC. Je še ena izmed ženskih predstavnic v Državnem zboru, katerih število je letos po skoraj primerljivo moškim predstavnikom. Skoraj.

Kaj se vam zdi največja prednost vašega poklica ?

Opravljanje te funkcije je v strokovnem smislu zelo zahtevno, od posameznika terja popolno angažiranost in predanost. Poslanci se trudimo delati za dobrobit vseh državljank in državljanov, s strokovno razpravo in argumentacijo iščemo najboljše rešitve, ki jih uresničujemo s sprejemanjem zakonov. Na ta način se manifestira moč vplivanja na našo skupno prihodnost. Delovno področje parlamenta zavzema ogromno polje, ki pokriva vsa področja človekovega življenja in delovanja. Poslanci smo člani delovnih teles, sama sem npr. članica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odbora za zdravstvo, Odbora za kulturo in Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, to pa predvsem zato, ker me ta področja najbolj zanimajo in jih najbolje poznam. Prav moje osebne izkušnje na eni strani in izkušnje ostalih so tisto, kar je ključ do dobrih rešitev, na ta način lahko največ prispevam.

Ste mnenja, da je mesto Ajdovščina konkurenčni prostor za razvoj turizma in gospodarstva v primerjavi z drugimi občinami?

Ajdovščina je bila v preteklosti gospodarsko močno in zgledno mesto, verjetno eno izmed bolj razvitih gospodarskih središč v Sloveniji, a je v zadnji dveh desetletjih delila žalostno usodo propada velikih in uspešnih podjetij, ki so zaposlovala pretežni del domačega prebivalstva. Danes od teh podjetij ostaja samo še žalosten spomin, še posebej za tiste, ki so jim ta podjetja dajala vsakdanji kruh.

To žalostno dejstvo pa Ajdovščini in njenim občanom ni vzelo upanja in volje do boljših časov, saj so uspešno sledili spremembam časa in strateško zastavili nove razvojne usmeritve. Danes je Ajdovščina univerzitetno središče z ustreznim podpornim okoljem za inovativna podjetja in visoko izobražene kadre, ki so njen največji kapital. Na pogorišču velikih podjetij so že zrasla in še rastejo podjetja, v domači ali tuji lasti, nekatera z visokotehnološkimi produkti, ki nam jih zavida cel svet. Njihova prodaja je usmerjena v domači trg in tuje trge, podjetja so hitro odzivna in prilagodljiva, z dobrim managementom in jasno razvojno vizijo.

Vzporedno z razvojem malih in srednjih podjetij smo v bližnji preteklosti lahko spremljali tudi, sicer skromen, razvoj turistične ponudbe v Vipavski dolini. Naš največji potencial na področju turizma so neokrnjena narava z ugodnim podnebjem, velike površine rodovitne zemlje, bogata ponudba kakovostnih vin in kulinaričnih specialitet, ugodne klimatske razmere za športne aktivnosti, široka paleta temz namenjenih objektov ter ugodne razmere za športno letalstvo in letalsko modelarstvo.

Ponudba kulinaričnih, prostočasnih in športnih aktivnosti pa mora biti uravnotežena s ponudbo nastanitvenih kapacitet, od tistih za petične goste, pa do turističnih kmetij in mladinskega turizma. Uravnotežen razvoj ponudbe lahko omogoči razcvet turizma v Občini Ajdovščina in ustvari kakovostna delovna mesta.

Kako želite sami, kot poslanka v Državnemu zboru, prispevati h razvoju in razrešitvi omenjene problematike ?

Kot veste, sem bila izvoljena v volilni enoti Ljubljana, kjer deluje tudi moja poslanska pisarna. To pa ne pomeni, da se za Ajdovščino ne zavzemam in prisluhnem potrebam tukajšnjih ljudi. Nenazadnje tudi sama izhajam iz teh krajev in sem tu doma. Želim pa poudariti, da se kot poslanka trudim delati za dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije in se zavzemam, da bi bil naš jutri boljši za vse nas. Slovenija je premajhna za to, da bi v njej obdelovali vsak svoj vrtiček. Je pa težko ustreči vedno in vsem.

Vaš komentar na pripravljenost Slovenije za prihod beguncev?

Slovenija je po mojem mnenju pripravljena na morebiten prihod beguncev. Vlada se je nanj nemudoma odzvala in sicer s konkretnimi ukrepi, ki v ospredje reševanja begunske krize postavljajo najprej humanitarni in solidarnostni vidik, saj gre za ljudi v stiski, ki potrebujejo pomoč. Širše gledano pa gre za pojav, ki ga spremljajo še številna ekonomska, socialna, kulturna in varnostna vprašanja, kar bo za našo državo nedvomno velik izziv, saj jih bo potrebno ustrezno rešiti. Humanitarna oziroma solidarnostna pomoč je zgolj prva pomoč, ko se rešujejo življenja in najosnovnejše potrebe beguncev.

Mislite, da se Sloveniji lahko pripeti Grška zgodba?

Sloveniji se v tem trenutku Grška zgodba ne more zgoditi, saj smo v prvem letu mandata sprejeli vrsto ukrepov, ki so namenjeni ravno preprečevanju izgube finančne suverenosti države. Naj omenim samo rebalansa proračunov 2014 in 2015, ki zmanjšujeta javnofinančni primanjkljaj na okoli 3 %, fiskalno pravilo, s katerim smo se zavezali k nadzorovani porabi javnih financ in zmanjšanju javnega dolga ter strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, katere cilj je učinkovito, transparentno in odgovorno korporativno upravljanje kapitalskih naložb države.

Tanja Cink, hvala za pogovor.

Deli Nazaj