Petra, pozdravljeni. Velik dogodek, pomembna predstavitev. Za začetek kdo organizira Svetovni prehranski Forum in zakaj prav vaša šola?

Gre za letno srečanje mladih na področju hrane in kmetijstva, ki vsako leto poteka pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki ima center v Rimu. FAO je specializirana agencija Združenih narodov, ki vodi mednarodna prizadevanja za premagovanje lakote in ki vključuje približno 200 držav. Rdeča nit tokratnega Foruma se je glasila: “Zdravo Prehranjevanje. Zdrav planet”.

Seveda nismo bili izbrani naključno. Že 12. leto smo kot ŠTURSKI GURMANI vključeni v vseslovenski projekt »Kuhna pa to«, katerega poslanstvo je spodbujati mladostnike k uporabi in uživanju sezonske lokalne hrane. Pomemben poudarek dajemo pripravi tradicionalnih jedi, ki so primerne današnjim okusom. Otroke učimo kuhati s čim manj zavržki, zato smo na primer uporabili tudi olupke pečene buče. V tem projektu imamo vsa leta zelo vidno vlogo in posledično nas tako povabijo k sodelovanju tudi razne organizacije, ki želijo v okviru svojih dogodkov predstaviti slovensko kulinariko na malo drugačen način.

Naj se na tem mestu še zahvalim Anki Peljhan, vodji projekta »Kuhna pa to«, ki nam je tudi tokrat zaupala izvedbo slovenske predstavitve in poskrbela za vso organizacijo.

Kakšno je bilo merilo, po katerem ste izbrali otroke? Verjetno so morali imeti nekaj izkušenj v kuhinji?

Petra: Seveda, preteklo šolsko so bili člani kuharskega krožka. Vedno so kuhali zavzeto in odgovorno. Zato sem ocenila, da bi bili primerni tudi za tako velik podvig. Druga potrditev pa je prišla od učiteljice angleščine. Na forumu so morali hrano predstaviti sami, zato je bila sposobnost izražanja v angleškem jeziku drugi pogoj.

Bor, Filip, Mia, Živa – ste bili navdušeni, ko ste izvedli, da potujete v Rim?

Vsi: »Ja, itak.«

Za potovanje na Forum ste se morali pripraviti. Kaj vse so priprave zajemale? Verjetno ste najprej izbrali jedi?

Živa: Ja, seveda. Ko smo se dobili prvič na preduri, smo se skupaj z učiteljico odločili za jedi. Morale so biti naše lokalne.

Mia: In izbirali smo sezonsko hrano. Torej jedi, ki jih jemo jeseni in pozimi. Na koncu smo se odločili, da bomo kuhali ješprenj z bučo, šjelnovko in sladko polento kot sladico. 

Petra:. Predstavitev v Rimu je krona večmesečnega, če ne večletnega dela. Z učenci, ki se udeležujejo kuharskega krožka, pripravljamo vsako leto, in to večkrat, tudi degustacijske obroke, ki jih potem mladi kuharji v šoli ponudijo svojim vrstnikom. Vsako šolsko leto imamo nekje med 10 in 15 kuharskih nastopov. Tudi to so priprave, kjer pred domačimi gosti širijo ozaveščenost o pomembnosti zdrave prehrane. Tak princip smo sedaj preslikali na mednarodno sceno.

Kdaj ste pripravo jedi vadili?

Živa: Po šoli smo ostali šesto in sedmo šolsko uro in smo kuhali. Vmes smo recepte tudi malo popravljali in dopolnjevali. Srečevali pa smo se tudi z učiteljico Ano Mlakar Furlan, s katero smo se učili predstavitve hrane v angleškem jeziku.

Vsi (zavzeto): Za vajo pa smo kuhali tudi doma!

Ste kuhali kar vsi naenkrat vse jedi?

Filip: Ne, smo bili razdeljeni po parih. Dogovorili smo se, kdo kaj kuha. Seveda pa smo si med seboj pomagali.

Mia: Z Živo sva pripravljali ješprenj z bučo. Bor in Filip sta kuhala šjelnovko. Ker pa smo potrebovali hladno polento, smo se odločili, da jo pripravimo že doma. Tam pa smo jo dokončali in naredili kot sladico.

Kako so potekale vaje pri angleščini?  

Bor: Naučili smo se, kako predstavimo sebe in zakaj radi kuhamo. Udeležencem smo morali pojasniti, kako smo jed pripravili in kakšne so sestavine.

Filip: Ponovili smo tudi zgodovino jedi in kako so jo pripravljali naši predniki. Znali pa smo povedati tudi, s kakšnimi dodatki te jedi lahko izboljšamo, da so še bolj okusne.

Prišel je torej veliki dan kuhanja. Sreda, 19. oktober! Kako je bilo, ko ste prišli v kuhinjo in začeli pripravo? Vas je bilo kaj strah?

Bor: Ne, je bilo zabavno …

Filip: Ne, ni bilo treme.

Mia: Na trenutke smo bili malo zmedeni, ker smo si morali celotno kuhinjsko površino postaviti sami.

Živa: Čudno je bilo, ko so nas s kamero snemali čisto od blizu in pod prste.

Petra: Oh, očitno sem bila potem jaz edina na trnih in nekoliko živčna! Zame je bil pa kar stres! (smeh)

Kako so potekale priprave?

Filip: Preden smo začeli s kuhanjem, smo si v menzi pripravili vse sestavine, kar smo potrebovali. Tam smo olupili in narezali zelenjavo in vse pripravili.  

Petra: Nekatere sestavine, ki so to omogočale, pa smo predpripravili že doma. Ni šlo za dogodek, organiziran v kulinaričnem okolju, torej v kuhinji, ampak so nas postavili v dvorano, ki se nahaja v mogočni stavbi FAO sredi Rima. Lahko bi rekli, da smo morali kar dobro improvizirati. Seveda smo hrano do same predstavitve pravilno shranili, slediti smo morali vsem pravilnikom.

Na sporedu, ki ga lahko dobimo na spletni strani piše, da kuhali od 12:30 do 14:00. Kako je to potekalo? Vam je učiteljica pomagala?

Mia: Kuhali smo tam, v živo pred ljudmi. Sestavine, ki smo jih prej pripravili, in ostale dodatke, smo prinesli na mizo in začeli s kuhanjem.

Bor: Učiteljica nam je od daleč pomagala. Ni bila z nami za kuhinjskim pultom, ampak je s strani dajala signale, ali vse dobro diši.

Filip: V bistvu mi je bilo lažje kuhati tam kot doma. Lahko smo si med sabo pomagali, doma pa smo morali pripraviti vse sami.

Živa: Kuhali smo na prenosni indukcijskemu kuhalniku, ki je tudi drugačen kot navadna električna plošča ali plin. In smo se morali malo znajti.

So vam obiskovalci gledali pod prste? Jim je bila pripravljena hrana všeč?

Filip: Medtem ko smo kuhali, so obiskovalci sedeli na stolih in so samo od daleč opazovali. Niso nam ravno gledali pod prste.

Živa: Preden smo sploh končali s kuhanjem, so ljudje že stali pred nami in nas opazovali, kako zlagamo hrano na krožnike. In prvi je bil na krožnikih ješprenj z bučo. Tega so takoj pojedli. Nič ni ostalo, ker jih je veliko prišlo iskat še eno porcijo.

Bor: Polenta, ki je bila narejena kot sladica, je bila najboljša. Vsi so jo pohvalili. So tako hitro jemali s pulta, da nam ni uspevalo tako hitro sestavljati porcij.

Petra, komu pa so otroci kuhali? Kdo so bili udeleženci tega foruma in koliko porcij ste pripravili?

Petra: Forum je namenjen prehranskim strokovnjakom iz celega sveta, kjer razpravljajo o uvajanju drznih, izvedljivih rešitev za zmanjšanje in ublažitev vplivov podnebnih sprememb na prehranske izzive, hkrati pa povečanju globalnega dostopa do zdrave prehrane. Letos je potekal od 17. do 21. oktobra. Mi pa smo bili tam prisotni samo v sredo, 19. oktobra, za čas kosila. Pokrovitelj našega dogodka je bilo slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica, gospa Irena Šinko, je nagovorila udeležence. Naša naloga je bila skuhati in predstaviti okoli 70 degustacijskih porcij vsake jedi, kar so otroci naredili res izjemno. Po ocenah smo imeli približno 100 obiskovalcev dogodka. Vsem prisotnim pa so otroci jedi tudi predstavili.

Mia: Pri predstavitvah ni bilo zares neke treme. Morali pa smo govoriti v mikrofon in bolj na glas, ker so nas spremljali še preko Zooma. Tako da nas je v resnici spremljalo še več ljudi.

Nam lahko zaupate, kaj ste ponudili in predstavili obiskovalcem? Kaj je bila posebnost vaših receptov?

Mia: Jaz sem predstavila polento. To je bila jed, ki so jo včasih kuhali v velikih bakrenih loncih. Predvsem pa so jo kuhali dolgo časa na odprtem ognju. Danes kuhamo instant polento in traja nekaj minut, da je narejena. Mi smo jo skuhali na mleku, jo postavili v lončke in pustili, da se pohladi. Potem smo jo namazali s pečenimi sladkimi slivami, pokapali z medom in posuli z lešniki. Za svežino smo dodali še listek mete.

Petra: Poleg polente smo tudi slivov džem pripravili sami, že pred odhodom. Slive smo pekli v pečici, jim dodali malo sladkorja in cimeta, za pikantnost pa še malo popra. V osnovi zelo preprosto, ampak hkrati izredno močno in specifično.

Živa: Jaz sem predstavila ješprenj z bučo. Včasih so ješprenj pogosto kuhali in so ga pripravljali kot enolončnico. Mi pa smo ga pripravili kot rižoto. Bučo smo, skupaj z olupkom, popražili in dodali kuhanemu ješprenju. Za hrustljavost smo dodali panceto in orehe. Za pikantnost pa sir in timijan. 

Filip: Z Borom sva pripravila šjelnovko. Glavne sestavne so zelena, krompir in malo korenčka. Krompir smo dobro pretlačili, da je bila bolj gosta, dodali pa smo še panceto in začimbe, ki naredijo jed veliko boljšo.

Bor: Zelena je bila včasih zelo pogosta zelenjava, ki se je ohranila skozi celo zimo. Svežo so ohranjali tako, da so jo imeli skladiščeno in pokrito z zemljo v kleteh. Je pa tudi dolgo v zimo preživela na njivah.

Petra: Zelena ima res poseben okus. Otroci pa so prav skozi ta projekt pokazali, da je lahko tudi taka jed, s pravimi dodatki, zelo okusna. Tudi sami so jo vedno pojedli. Bučo pa smo popražili in potem tudi ponudili kar z olupkom, da smo pokazali, kako kuhati s čim manj zavržki.

Kaj vam je ostalo najbolj v spominu?

Bor: Eden od obiskovalcev si je v šjelnovko dodal ogromno popra. Res si jo je naredil pikantno.  

Filip: Meni je bilo super, da smo se lahko družili in pogovarjali z obiskovalci. So prihajali k nam in nas spraševali, kako smo kaj pripravili. Je bilo zanimivo.

Živa: Tudi mene in Mio so spraševali, kaj smo skuhali in kakšne so sestavine.

Mia: Smo se pogovarjali z obiskovalci in jim razložili tudi o zgodovini jedi … Vse to, kar smo povedali pri predstavitvi.

Vem, da ste s svojim kuhanjem navdušili še nekoga. Kaj se je dogajalo?

Bor: Ja, k nam sta prišla dva gospoda, ki sta nam čestitala in sta se želela slikati z nami! Šele potem smo izvedeli, kdo sta.

Petra: Res je. Bilo neverjetno, da smo na razstavni prostor privabili generalnega direktorja FAO, Kitajca Qu Dongyu-ja, in glavnega ekonomista FAO, Perujca Maxima Torero.

Živa: Mene je eden od njiju vprašal: »Do you know what you have in the middle of the name of your country?« V resnici nisem vedela, kaj me sprašuje. Potem je kar sam odgovoril »Love, love«.

Mia: Kasneje so nam povedali, da se izjemno redko zgodi, da pride direktor pozdravit udeležence. Očitno smo jih res navdušili.

Ali bi tudi drugim učencem svetovali, da udeležijo kuharskega krožka?

Bor: Ja. Tisti, ki želijo kuhati, je krožek res super. Pa še učiteljica je odlična!

Filip: Res je fajn, da če se malo potrudiš, si potem nagrajen z obiskom takega dogodka.

Živa: Osebno mi je zanimivo, da spoznavam stare jedi. Ko jih pripravljamo na bolj sodoben način, pa so še bolj okusne.

Mia: Če ne bi hodila v krožek, se ne bi naučila vseh novih jedi. Poleg tega pa smo dobili možnost videti in spoznavati Rim.

Na koncu smo se pogovorili še o Rimu. Vendar je to tema še za en intervju. Zato naj samo zaključimo, da sta jih mesto in njegova zgodovina, navdušili.

Živa Štinjek, Mia Erjavec Petrović, Filip Curk in Bor Likar, hvala, ker ste Slovenijo tako suvereno predstavili na Svetovnem prehranskem forumu. In nenazadnje poklon mentorici Petri Ušaj za odlično dolgoletno delo v okviru približevanja kulinarike mladim generacijam ter za pomemben prispevek v okviru projekta Kuhna pa to.

Pridobili pa smo tudi vse recepte. Vabimo bralce Lokalnih Ajdovščina, da sprejmejo izziv, skuhajo jedi in nam sporočijo, kako so uspele! Mi pa upamo, da nas bodo Šturski gurmani povabili na kakšno pogostitev.

RECEPTI:

ŠJELNOVKA ALI ŠJELNOVA MINEŠTRA

Sestavine:

·         1 gomolj in listi zelene (šjelne ali šelina),

·         3 srednje veliki krompirji,

·         1 čebula,

·         10 dag pršuta ali slanine (pancete),

·         1 srednje velik koren,

·         sol,

·         poper,

·         citronka (leviš – zel, katere vonj spominja na limono),

·         malo olja ali masti (zabela).  

Priprava:

Krompir olupimo, operemo, narežemo na manjše lističe ali kocke, damo v posodo z mrzlo, osoljeno vodo ter kuhamo. Skuhan krompir pretlačimo. Pršut ali slanino (panceto) zrežemo na kocke ter skupaj z nasekljano čebulo in gomoljem zelene (šjelne), ki smo ga olupili in narezali na lističe, popražimo v ponvi na zabeli.  Ko zadiši, jo dodamo pretlačenemu krompirju. Dodamo na kocke narezan korenček. Po potrebi dodamo vodo.  Mineštra (enolončnica) naj bo gosta. Dodamo še sesekljan zeleni del zelene (šjelne), sol, poper ter citronko (leviš). Pustimo še nekaj časa na ognju. Ko mineštra zavre, jo odstavimo. Ponudimo jo lahko kot samostojno jed ali skupaj s polento.

JEŠPRENJ Z BUČO, OREHI IN TIMIJANOM

Sestavine:

·         200 g ješprenja

·         1 čebula

·         1 mali česen

·         100 g slanine

·         1 hokaido buča

·         šopek petršilja

·         sol

·         poper

·         oljčno olje

·         nasekljani orehi

·         šopek svežega timijana

·         parmezan

Priprava:

Ješprenj stresemo v večjo posodo in čezenj nalijemo vodo.  Tako namočen ješprenj pustimo nekaj časa, da nabrekne. Nato ga odcedimo. Prestavimo ga v posodo za kuhanje, dolijemo vodo in solimo. Ješprenj kuhamo toliko časa, da bo še vedno rahlo na zob. Ješprenj odcedimo in splaknemo s toplo vodo. V večjo ponev nalijemo oljčno olje in na njem prepražimo že prej nasekljano čebulo ter koščke slanine. Dodamo narezane, prej popečene, koščke hokaido buče in nasekljan česen in peteršilj. Dušimo za nekaj trenutkov. Ob koncu dodamo sveže lističe timijana. Pustimo za nekaj trenutkov na zmernem ognju. Nato primešamo še kuhan ješprenj. Po vrhu potresemo nasekljana jedrca orehov in grobo nariban parmezan ter dodamo vejico timijana.

SLADKA POLENTA S SLIVOVIM DŽEMOM IN PRAŽENIMI LEŠNIKI

Sestavine:

·         pol litra mleka ali vode,

·         ščep soli,

·         košček masla,

·         125 g polente,

·         slivov džem,

·         praženi lešniki,

·         med,

·         mladi listi sveže mete - za dekoracijo

Priprava:

Mleko v loncu pristavimo in solimo. Dodamo košček masla. V vrelo mleko zakuhamo koruzni zdrob. (Razmerje tekočina : polenta 4:1). Na štedilniku mešamo 2-3 minute. Pazimo, da ne nastanejo grudice. Posodo s polento odstavimo s štedilnika in še vročo nalijemo v želene modelčke (npr.za mafine), da dobimo primerno obliko. Polento pustimo v posodicah nekaj ur oz. toliko, da se popolnoma strdi. Tako oblikovano polento vzamemo iz modelčkov. Na vrh dodamo žličko domačega slivovega džema .Potresemo še z grobo nasekljanimi praženimi lešniki. Po želji lahko pokapamo s še malo tekočega medu in okrasimo z listkom sveže mete. Jed lahko ponudimo toplo ali hladno kot posladek po zelenjavni enolončnici.

SLIVOV DŽEM

Sestavine:

·         2 kg sliv

·         0,5 kg sladkorja

·         cimet po okusu

·         1,5–2 dl ruma (po želji)

·         ščep grobo mletega popra

Priprava:

Slive očistimo, izkoščičimo in narežemo na 4 dele. Razporedimo jih po globokem pekaču, obloženem s peki papirjem. Potresemo s sladkorjem in cimetom. Dodamo malo sveže mletega popra – po okusu. Po želji lahko dodamo tudi malo ruma. Pustimo par ur, da se vse sestavine lepo prepojijo s slivami. Pečico segrejemo na 200 stopinj, nato položimo vanjo pekač s slivami. Med pečenjem večkrat premešamo. Pečemo toliko časa, da se slive razpustijo, večina tekočine pa izpari in postane džem precej gost. Nato vzamemo iz pečice in še vroče nalijemo v kozarce ter zapremo.

 

* Fotografije: Šturski gurmani