Kateri je glavni razlog, da ste se odločili za kandidaturo?

Za kandidaturo sem se odločil na pobudo občank in občanov, ki tako kot sam osebno menijo, da je v Ajdovščini po 12ih letih čas za spremembo. Trenutno občinsko vodstvo se rado hvali s številnimi dosežki, predvsem gospodarskim napredkom občine, ki je s seboj prinesel večjo obremenitev okolja, javne infrastrukture, povečanje števila prebivalstva in slabšanje kakovosti bivanja domačega prebivalstva. Občina je danes zadolžena za dobrih 25 milijonov evrov in znesek ni zadnji, saj se namerava trenutni župan še naprej zadolževati, posebej, če bo želel izpeljati investicije, ki jih obljublja. Obljube poslušamo vsake 4 leta, realizacija pa se ne zgodi nikoli. Čas je da se začne poslušati ljudi v njihovi potrebah, preudarno gospodariti z občinskim denarjem in ga vlagati tja, kjer bo koristil občankam in občanom, v osnovno javno infrastrukturo.

Kje najbolj vidite možnosti za napredek pri samem vodenju Občine?

Veliko je treba narediti na sodelovanju in komunikaciji z občani. Investicije morajo izhajati iz potreb ljudi po posameznih krajevnih skupnostih, ne iz osebnih odločitev občinskega vodstva, kar je možno le ob rednem srečevanju z občani, predstavniki krajevnih skupnosti, člani občinskih odborov in občinskega sveta. Ljudem je treba prisluhniti in najti rešitve, ki bodo najboljše zanje. Sam vedno delujem na tak način in enako bom delal tudi kot župan. Želim delati za vse občanke in občane.

Na katerih področjih ima Občina Ajdovščina največ potenciala za razvoj?

Gospodarsko je Ajdovščina močno razvita. Sama lega občine ob dveh vodotokih Hublju in Vipavi, ter strateški cestni povezavi med zahodno Slovenijo, sosednjo Italijo, morjem in osrednjo Slovenijo, je bila od vedno privlačno okolje za številne gospodarske panoge. Tako je že v prvi polovici 19. stoletja v Ajdovščini obratovala Predilnica, Fužine, številni mlini z največjim Jochmanovim mlinom, žage, cvetela je trgovina in mnoge manjše obrtne delavnice. Skozi čas se je to zgolj nadgrajevalo in spreminjalo svojo organizacijsko obliko. Po drugi svetovni vojni so na že omenjeni osnovi nastali veliki gospodarski subjekti Splošno kovinsko podjetje, Primorje, Lipa, Tekstina, Fructal, Mlinotest, Ika, Trgovsko podjetje Hubelj, ki so zaposlovali predvsem domačo in manjši delež delovne sile iz drugih republik Jugoslavije. Nekatera od njih delujejo še danes, druga so propadla in tu so se odprle možnosti številnim prej majhnim obrtnikom, da svojo dejavnost razširijo in povečajo. Sam vidim ravno v obrtnikih in manjših družinskih podjetjih še veliko potenciala za razvoj, ki ga je občina s svojimi politikami dolžna spodbujati in to ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju. V preteklosti je imela vsaka hiša manjšo kmetijo, danes si želi marsikdo postaviti manjšo delavnico in naleti na kup birokratskih ovir. Ljudem je treba omogočati, da si sami ustvarjajo delovna mesta. Drugi potencial je v kmetijstvu. Obdelovalna zemlja je neobnovljivi naravni vir, zato je treba z njo skrbno ravnati, ne nanjo usmerjati pozidavo za namene industrijskih con, te se lahko gradi tudi na slabših in za kmetijsko pridelavo neprimernih zemljiščih. Visoka tehnologija je zagotovo ena od priložnosti, ki je prav da se razvija, vendar je to samo vrh piramide, ki brez močne osnove v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti in storitvenih dejavnostih ne more obstajati. Nismo vsi doktorji znanosti, vsi pa večkrat na dan jemo, se oblečemo, vozimo, hodimo v trgovino. Razvoj mora biti skladen tako med sektorji kot med mestom in podeželjem.

Kako danes mlado Ajdovko ali Ajdovca najlažje prepričati, da ostane v dolini in ne razmišlja o selitvi drugam?

Migracije so bile in bodo, dokler bomo na svetu ljudje. Menim, da Ajdovščina oziroma Vipavska dolina nasploh nudi odlične pogoje za življenje, samo izkoristiti jih je treba. Odločitev vsakega posameznika je ali bo priložnosti poiskal v domačem okolju ali bo odšel drugam. Tudi moja prva služba je bila v Ljubljani in lahko bi tam ostal, vendar se mi je ponudila čudovita priložnost za napredovanje v domačem okolju, za kar sem zelo hvaležen in zadovoljen. Lepo je živeti in delati med domačimi ljudmi, v okolju s katerim se poistovetiš, kjer so tvoje korenine, tudi če bi morda nekje drugje bolje zaslužil.

Menite, da bomo v naslednjem županskem mandatu v Sloveniji kaj bližje ustanovitvi pokrajin?

O pokrajinah se govori že od osamosvojitve Slovenije. Vsake toliko postane ta debata bolj živa, pa spet potihne. So prednosti in slabosti, ki jih tu ne bom komentiral, saj se v to področje nikoli nisem poglabljal. Vsekakor je decentralizacija potrebna, lahko pa z njo začnemo že na ravni občine, tako da skrbimo za enakomeren razvoj podeželja in mesta. Ali bomo v prihodnjih štirih letih kaj bližje pokrajinam pa težko rečem.

Če omenimo projekt Biotehnopolis – kaj bi bila vaša prva asociacija?

Bios je grški izraz življenje; tehno izhaja iz grške besede techne, ki pomeni umetnost, tehniko, obrt; polis pa je grški izraz za mesto oziroma mestno državo. Torej biotehnopolis asociira na neko avtonomno območje, kjer se raziskujejo in proizvajajo tehnologije za življenje, karkoli si lahko tu predstavljamo.

Kako vidite vlogo in nadaljnje sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici ob uresničevanju projekta Biotehnopolis?

Za uresničevanje projekta Biotehnopolis lahko občina zagotovi zemljišča, jih s kupnino od prodaje in prihodkom iz plačila komunalnega prispevka komunalno opremi, kar pomeni izgradnjo vodovoda, kanalizacije in cest, ostalo pa prepusti zasebnikom. To ni javna osnovna šola za katero je občina dolžna financirati gradnjo stavbe, opreme itd., pač pa gre za poslovno dejavnost zasebnih ustanov. Kakšna je tu vloga Univerze v Novi Gorici ne vem, je pa Občina Ajdovščina v preteklosti izstopila iz ustanoviteljstva Univerze v Novi Gorici.

Bomo čez štiri leta, v primeru vaše izvolitve, bližje novemu kulturnemu domu in kaj bo vaš naslednji korak k temu cilju?

Nov kulturni dom je moja velika želja. Glede na trenutno finančno stanje občine težko obljubim, da bo izgradnja možna v tem mandatu, zavezujem pa se k temu, da bom svoja prizadevanja resno usmeril v to, da se kulturni dom zgradi in to z denarjem, ki je že v Ajdovski občini, ni pa v občinski blagajni.

Lahko nekaj podobnega rečemo tudi za novo športno dvorano?

V šport je bilo v zadnjem času vloženo veliko. Imamo dobro športno infrastrukturo, ki bo z rednim vzdrževanjem lahko še dolgo služila svojemu namenu.

Kdaj nazadnje ste obiskali kakšno ligaško tekmo na Ajdovskem?

Po pravici povem, da je še nisem, kar ne pomeni da športnikov in njihovega trda ne spoštujem. V Ajdovščini imamo odlične klube in posamezne športnike, vendar šport nikoli ni bil na seznamu mojih zanimanj. Pač, vsako tele ima svoje veselje, pravi pregovor in na dolgem seznamu mojih zanimanj je kultura, predvsem klasična glasba, pa tudi likovna in literarna umetnost, vedno zasedala pomembnejše mesto, poleg kmetijstva, ekonomije, prava in politike.

Katere ceste v občini so po vašem mnenju najbolj potrebne obnove?

Težko vprašanje, ker jih je preveč. Potreba bo sesti v avto in se zapeljati po občini, ter narediti spisek, kje je stanje najslabše.

Katera naselja ali kraji v ajdovski občini so tisti, za katere menite, da bi potrebovali prednost pri investicijah in katere so to?

Prednost potrebujejo tisti kraji, v katere se je v preteklosti vlagalo malo ali nič, te podatke občina ima, jaz vem, kar slišim od ljudi. Bolj kot je kraj oddaljen od Ajdovščine, manj se tja vlaga. Začeti je treba pri vodovodu in kanalizaciji, ki morata delovati in mora biti nanju priključena praktično skoraj vsaka hiša, da lahko rečemo, da je investicija zaključena, težko rečem vsaka, ker obstajajo posamezni primeri, kjer se objekta ne da priključiti na javno kanalizacijo, tam se zadevo rešuje na druge načine, nadaljuje se s cestami in potem se lahko začne govoriti o vaški dvorani in tako naprej. Najprej osnovne reči, ki so prvi pogoj, da kraj ostane živ.

Poleg namakalnega sistema, katere so po vašem mnenju še možnosti in rešitve za boljši razvoj kmetijstva na Ajdovskem?

Najbolj pomembna rešitev je, da se zaščiti najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo, tu mislim zlasti na območje južno od Ajdovščine, na katerega želi aktualni župan širiti obrtne cone. Brez zemlje ne bo kje kmetovati. Celo rezultati ankete, ki jo je župan izvajal pred nekaj leti so govorili o tem, da občani podpirajo razvoj občine vendar ne za ceno najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetom je treba omogočiti da delajo, za ostalo bodo poskrbeli sami. Nujno pa je urediti lastništvo, status in upravljanje poljskih poti, melioracijskih jarkov in vetrozaščitnih pasov. To so površine, ki so nastale iz tistih 7 % zemljišč, ki jih je vsak lastnik moral pustiti v lasti zemljiške skupnosti po izvedbi melioracije in komasacije v 80ih letih prejšnjega stoletja, danes so vse te površine javno dobro, kmetje pa za njihovo vzdrževanje plačujemo pavšalni znesek glede na površino. Povejte mi en sam primer, kjer kdo od občanov namensko plačuje za vzdrževanje javnega dobrega. Ga ni!

Kako izboljšati pretočnost prometa skozi mesto Ajdovščina?

Z zožanjem ceste sigurno ne. Center v okolici ajdovske cerkve bi razbremenila obvozna cesta mimo pokopališča preko davno zgrajenega mostu čez Lokavšček. Razširiti je treba hubeljski most, da bodo na njem trije vozni pasovi za zavijanje na Cesto IV Prekomorske in Štrancarjevo ulico, ponovno vzpostaviti zavijalni pas proti staremu mlinu in v C2. Pri Snici je nujno prestaviti prehod za pešce nazaj na staro mesto, ker tam, kjer je sedaj je smrtno nevaren, saj pešca ne vidiš ne glede na smer vožnje, popraviti je treba priključek z Idrijske cesta na Vipavsko cesto, da se bosta dva tovornjaka lahko srečala brez umikanja. O zgrešenosti načrtovanja prenove križišča ob izhodu z avtoceste raje ne bi razglabljal, saj bo čas vse pokazal, samo promet naj steče brez ovir.

Katerega ministra slovenske vlade bi, v primeru zmage na volitvah, prvega povabili v Občino Ajdovščina in zakaj?

Glede na to, kako je Ajdovščina pomembna občina na državnem nivoju, bi povabil kar samega predsednika vlade, da bi se z njim pogovoril, o priložnostih s katerimi lahko najbolj prispevamo k razvoju in kvaliteti življenja na državni ravni.

* Naslovna fotografija: Matej Marc Facebook    

Deli Nazaj