Ker danes, ko se to pogovarjamo, ravno piha tista prava ajdovska burja, za začetek vprašanje prav na to temo. Je za vas burja, če se arhitekturno izrazimo, v navdih ali breme? Jo lahko pri načrtovanju objektov uporabite kot dodatno kreativno zamisel ali bi bilo lažje načrtovati brez nje?

Ajdovska burja je v kreativnem procesu definitivno pomembna komponenta in je kot navdih služila številnim umetnikom. Oblikovala je celotno dolino - od narave do obstoječe gradnje. V tehničnem smislu pa lahko predstavlja breme. Že v začetni fazi, smo bili postavljeni pred nalogo, kako čim bolje zavarovati stanovanjske prostore pred burjo. Je pa res da vsaka omejitev v arhitekturi na koncu da veliko boljše tehnične rešitve.

Koliko se je arhitektura v zadnjih letih na Ajdovskem prilagodila vetru? Imate kot arhitekt občutek, da se načrtovalci številnih novih stanovanjskih in poslovnih gradenj dovolj prilagajajo na naše specifične razmere?

Arhitektura v Ajdovščini je bila zmeraj prilagojena burji, kar je se je najbolj izrazilo pri izbiri samih materialov. Vsi prepoznajo strehe pokrite s korci ter razporejenimi kamni, kot tudi prostori znotraj stavb so se vedno orientirali tako, da so se izognili direktnim sunkom burje. Seveda pa se arhitekturna stroka kot tudi gradnja razvija in pojavili so se novi materiali, gradbeni sistemi ter tehnične rešitve, kar omogoča veliko bolj raznoliko oblikovanje objektov. Je pa treba poudariti, da ne glede na izbiro materiala, je vedno potrebno upoštevati  ekstremne specifične razmere, ki so značilne za naš kraj.

Vaš arhitekturni biro Arhitektura SoNo se na Ajdovskem prvič »loteva« načrtovanja večje stanovanjske soseske. Kaj je bilo tisto kar vam je bilo v navdih in kar bili primorani upoštevati pri načrtovanju, preden ste zaćeli z delom?

Res je, da se tukaj prvič lotevamo večjega projekta kot smo se v preteklosti, vendar pa smo enako kot pri enostanovanjskih hišah sledili našemu principu. To je izoblikovati kvaliteten, prijeten ter funkcionalen ambient, ki bi služil uporabniku. Navdihnila nas je prekrasna lokacija, ki ponuja čudovite poglede na značilno vipavsko krajino. Vsakemu stanovanju smo tako hoteli ponuditi lasten pogled na zunanjo pokrajino, odmaknjen od radovednih pogledov iz sosednjega stanovanja. Razporeditev stanovanj v objektu omogoča, da vsaka stanovanjska enota deluje kot zaključena celota s svojstvenim ambientom.

Kaj si lahko kupci nepremičnin v stanovanjskih soseskah Lotus ali Papilon lahko obetajo od zasnove stanovanj? Verjetno je marsikomu od njih pomemben podatek, kdo je tisti, ki je »oblikoval« stanovanja?

Predpostavka, da en arhitekt zasnuje in oblikuje vse arhitekturne zasnove, ne drži več. Arhitekturno delo je timsko delo. SoNo arhitekti je ekipa več arhitektov, ki skupinsko pristopi zasnovi objekta skozi številne diskusije, ''brainstorming'' procese ter preveritev. Končni cilj so bila optimalno zasnovana, funkcionalna in sodobna stanovanja, ki sledijo trendom stanovanjske gradnje v Evropi. Hkrati pa se neposredno navezujejo na okolico v kateri se nahajajo.

Kakšni materiali prevladujejo v sosekah Lotus in Papilon?

Prevladujejo naravni materiali v svetlih odtenkih. To je bila tudi ena od zahtev s strani ajdovskega prostorskega akta. Izbrali smo materiale, ki ustrezno komunicirajo z okolico in jo ne postavljajo v podrejeno vlogo.

Kako je s trajnostjo, ki je danes pomemben vidik načrtovanja novih graden? Kako zagotoviti, da bodo stanovanja ravno tako kvalitetna tudi čez 30 ali 40 let?

Pri Lotusu kot tudi Papilonu smo zasnovali večjo garažno etažo, ki poleg tega da skrije del avtomobilov iz zunanjih okoliških površin, ima ozelenjeno streho. Zelena streha absorbira deževnico, s tem razbremeni kanalizacijsko omrežje in tako omili poplave. Hkrati ščiti streho pred vremenskimi vplivi ter dodatno izolira objekt, s čimer pripomore k uravnavanju notranje temperature in izboljšanju mikroklime. Moram pa tudi omeniti, da se bodo za potrebe ogrevanja uporabili obnovljivi viri energije.

Pa razbijmo še en urbani mit, ki pravi o tem, da so bile nekoč stavbe, ki so bile grajene z opeko, kvalitetnejše kot današnja, pretežno betonska gradnja. Verjetno ste drugačnega mnenja?

Danes prevladuje želja po čim bolj odprtih tlorisih, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri prostorskih razporeditvah znotraj stanovanj. Tudi okenske odrtine so veliko večje. To pa s seboj prinese veliko večje razpone, ki se rešujejo z betonsko gradnjo. To je čisto logična posledica razvoja arhitekture, razmišljanja o bivalnem prostoru kot tudi številnih novih predpisov.

Stanovanjski soseski Lotus in Papilon sta nekako umeščeni na obrobje mesta, so kot nekakšna nevidna črta med urbanim in ruralnim okoljem. Se to pozna tudi v sami arhitekturi?

Bi rekel da gre tukaj bolj za nadaljevanje že obstoječe morfologije mesta proti ruralnemu okolju.  Prehod poskušamo reševati z ozelenjenimi površinami, kot je tudi ozelenitev samih streh garažnih etaž. Te predstavljajo peto fasado objekta, ki bo vidna iz okoliških hribov.

Na Slovenskem velja vaš arhitekturni biro za zelo uveljavljenega, vašo kvaliteto pa potrjujejo tudi številne nagrade. Kaj vas po vašem mnenju dela najboljše?

Ne glede ali gre za oblikovanje pasje ute ali velike turističnega kompleksa, si je potrebno postaviti čim več vprašanj in nanje najti ustrezne odgovore. Tukaj gre za vprašanja, ki se tičejo same okolice, zahteve investitorja in predpisov, kakšne so potrebe lokalne skupnosti in bodočih uporabnikov. Več vprašanj nudi več odgovorov in s tem veliko boljše rešitve.

Kateri projekti vam osebno predstavljajo največji izziv?

Vsak projekt predstavlja izziv. Če izzivov ni, potem tudi ni zadovoljivih rezultatov.

Več o projektu Rezidence Papillon: gaberit nepremičnine // www.papillon.si

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Fotografije: Edi Blažko arhiv // Reidence Papillon Facebook

Deli Nazaj