Ko danes pogledate nazaj: kateri trenutek je bil prelomnica, ko ste vedeli, da bo DEHKATRADE nekaj več kot le podjetje?

Naša pot se je začela v Ajdovščini, kjer smo postavili temelje podjetja in začrtali svojo smer. Zelo kmalu smo začutili, da naš pristop, standardi, ki jih postavljamo, in zavezanost kakovosti presegajo lokalne okvire. Ko smo se začeli širiti tudi v druge regije po Sloveniji, na primer na Dolenjsko, in tam postopoma pridobivali tržni delež, sem vedel, da gradimo nekaj večjega.

Ključno vlogo pri tem je imelo zaupanje naših obstoječih in novih strank. Ko so nas podjetja začela prepoznavati ne le kot dobavitelja, ampak kot partnerja, ki stoji za svojo besedo, je postalo jasno, da DEHKATRADE ni le podjetje, ampak dolgoročna zgodba. Takrat sem prvič začutil, da imamo potencial postati pomemben igralec v panogi – ne samo lokalno, ampak širše po Sloveniji in postopoma tudi v tujini.

Kaj vam je Ajdovščina dala kot okolje – in kaj želite vi dati Ajdovščini kot gospodarstvenik?

Ajdovščina mi je dala predvsem priložnost. Dala mi je okolje, v katerem sem lahko postopoma razvijal svojo vizijo, rasel kot človek in podjetnik ter gradil odnose. Dala mi je ljudi, ki razumejo pomen dela, zanesljivosti in medsebojnega zaupanja. Prav ta lokalna povezanost in podpora skupnosti sta bili ključni, da sem lahko podjetje razvijal v smeri, v kateri se premikamo še danes.

Po drugi strani želim tudi sam vračati okolju, v katerem živim. Z veseljem odpiram vrata mladim, ki delijo podobno vizijo, ter jim ponujam priložnosti za zaposlitev in karierni razvoj.

Aktivno podpiram različna društva in projekte – od športa, kot so košarka, rokomet in nogomet, do gasilcev, šol, doma starejših občanov ter otrok s posebnimi potrebami. Sodelujem pri dogodkih, kot sta Rally Vipavska dolina in Art Circle, obenem pa podpiram tudi različne kulturne in plesne iniciative. Moj cilj je, da DEHKATRADE ni le podjetje v lokalnem okolju, ampak del skupnosti – da povezujemo ljudi, gospodarstvo in kulturne institucije ter skupaj gradimo prostor, kjer se dobro dela in dobro živi.

Kaj se je v vašem vodenju skozi leta najbolj spremenilo: tempo, odgovornost ali pogled na tveganje?

Najbolj se je spremenila odgovornost. Z rastjo podjetja je rasla tudi ekipa, s tem pa odgovornost do ljudi, projektov in partnerjev. Na začetku odločitve sprejemaš hitreje in bolj intuitivno, danes pa so bolj premišljene, dolgoročne in usmerjene v stabilnost.

Tempo je še vedno visok, morda celo višji kot na začetku, vendar je danes bolj strukturiran. Ključno je zavedanje, da podjetje ne raste samo zaradi posameznika, ampak predvsem zaradi ekipe, ki stoji za njim. Danes ne razmišljam več samo o rasti, ampak predvsem o odgovornosti, ki jo ta rast prinaša.

Selitev v novo poslovno stavbo je bila velik mejnik. Kaj je bil glavni razlog zanjo?

Glavni razlog je bil višji standard, ki smo ga želeli postaviti. Z rastjo podjetja, večjim poslovnim uspehom in širjenjem ekipe smo hitro prišli do točke, ko obstoječi prostori niso več omogočali razvoja na ravni, ki smo jo želeli doseči.

Nova poslovna stavba nam je omogočila, da smo vzpostavili lastno delavnico, okrepili servisno dejavnost in ustvarili boljše pogoje za delo ekipe. Pri tem ne gre zgolj za več prostora, temveč predvsem za korak naprej v organizaciji, učinkovitosti in kakovosti storitve – vse z namenom, da so naše stranke še bolj zadovoljne.

Kaj pri vas pomeni dobro servisno razmišljanje? Kaj mora stranka dobiti, da se počuti varno?

Dobro servisno razmišljanje pri nas pomeni predvsem eno: da stranka ve, da se lahko vedno zanese na nas. Najpomembnejši sta hitrost in zanesljivost. Če pride do težave, mora biti odziv takojšen. Naš cilj je, da se stvari rešujejo še isti dan oziroma da stranki jasno in pravočasno povemo, kdaj in kako bo težava odpravljena.

Ker smo rasli vzporedno z razvojem servisa, še naprej veliko vlagamo v to področje. Naš sodobno opremljen servisni center v Ajdovščini omogoča celovito diagnostiko, vzdrževanje in popravila za vse stroje iz našega programa. Poleg tega nudimo tudi mobilni servis na terenu – na gradbiščih in drugih lokacijah po Sloveniji, Avstriji in Istri. Strankam zagotavljamo hitro odzivnost, usposobljeno ekipo in originalne rezervne dele, hkrati pa tudi celostno vodenje dokumentacije in svetovanje pri vzdrževanju. Naš cilj je preprost: čim manj zastojev in čim večja učinkovitost za stranko.

Kako klasičen odnos med dobaviteljem in zastopnikom preraste v dolgoročno partnerstvo?

Naše sodelovanje s partnerji temelji na dolgoročnem zaupanju in skupni viziji, ne zgolj na dobavi. To še posebej velja za turške partnerje, s katerimi nas poleg poslovnih vezi povezuje tudi širši kulturni prostor. Smo mednarodno podjetje in zastopamo proizvajalce iz različnih držav – od Japonske, Španije, Irske, Švice in Italije do Turčije, Avstrije, Švedske in celo Južne Afrike. Pri vseh iščemo enake vrednote: kakovost, zanesljivost in pripravljenost na dolgoročno sodelovanje.

Ključna razlika se pokaže po prodaji. Naš poudarek na servisu, odzivnosti in podpori pomeni, da partnerjem predstavljamo stabilnega in odgovornega zastopnika, strankam pa zanesljivega partnerja na terenu. Prav ta kombinacija – poslovna profesionalnost in osebni odnos – omogoča, da sodelovanja preraščajo v partnerstva, ki trajajo vrsto let ter temeljijo na obojestranskem zaupanju in prijateljstvu.

Kaj danes pomeni konkurenčnost: cena, dobavni roki, rezervni deli ali človeški faktor?

Danes konkurenčnost ni več ena sama stvar, ampak kombinacija več dejavnikov. Seveda so pomembni konkurenčna cena in dobavni roki, vendar to samo po sebi ni dovolj. Ključno vlogo ima poprodajna podpora – kakovosten servis, hitra odzivnost in zanesljivost. Stranka mora vedeti, da bo imela podporo tudi po nakupu.

Na koncu pa razliko vedno naredi človeški faktor. Odnos, ki ga zgradimo s stranko, zaupanje in pripravljenost pomagati so tisti elementi, ki odločajo, ali se stranka vrne.

Kateri trendi trenutno najbolj spreminjajo gradbeno mehanizacijo?

Po mojem mnenju imajo danes največji vpliv kadri, stroški in energetski prehodi. Pomanjkanje usposobljenega kadra je velik izziv, zato morajo biti stroji vse bolj enostavni za uporabo, zanesljivi in učinkoviti. Po drugi strani stroški – tako investicijski kot obratovalni – močno vplivajo na odločitve strank. Vedno bolj se gleda celoten življenjski cikel stroja, ne samo nakupna cena.

Energetski prehodi pa prinašajo nove tehnologije in zahteve, ki jih moramo kot podjetje spremljati in postopoma uvajati v ponudbo.

Ste predsednik gospodarskega društva TURK-SI, ki povezuje gospodarstvenike Slovenije in Turčije. Kaj je njegovo poslanstvo v praksi?

V praksi gre za povezovanje gospodarstvenikov Slovenije in Turčije ter ustvarjanje priložnosti za sodelovanje. Velik poudarek je na mreženju in izmenjavi informacij, hkrati pa tudi na konkretni podpori podjetjem pri vstopu na trg – tako slovenskim v Turčiji kot turškim v Sloveniji.

Naš cilj je, da povezave ne ostanejo le na formalni ravni, ampak da vodijo do konkretnih projektov, sodelovanj in dolgoročnih poslovnih odnosov.

Kaj opažate pri turško-slovenskem sodelovanju: kje se najhitreje najdemo in kje se najtežje razumemo?

Najhitreje se najdemo v poslovnih priložnostih. Slovenija je za turška podjetja zelo dobra vstopna točka v Evropo – zaradi svoje lege, urejenega poslovnega okolja in logistike, kot je Luka Koper. Po drugi strani je Turčija za slovenska podjetja zanimiva zaradi velikosti trga in kot izhodišče za širše regije, kot so Bližnji vzhod, Kavkaz in severna Afrika. Izzivi se največkrat pojavijo v načinu poslovanja. Razlike so v tempu, pričakovanjih in poslovni kulturi, zato je pomembno, da se partnerji med seboj razumejo in prilagodijo. Ključ je v spoštovanju različnosti – ko to dosežemo, razlike postanejo prednost in ne ovira.

Kakšen je vaš osebni cilj v tej vlogi?

Moj osebni cilj je predvsem krepitev gospodarskih odnosov med obema državama. Želim prispevati k ustvarjanju novih priložnosti za investicije in sodelovanje med Slovenijo in Turčijo. Pomemben del tega je tudi podpora podjetjem in posameznikom na obeh straneh – tako Slovencem v Turčiji kot Turkom v Sloveniji.

Na dolgi rok želim graditi trden meddržavni most, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in medsebojnem razumevanju.

Pred kratkim ste bili imenovani za častnega konzula Republike Turčije v Sloveniji. Kako razumete svojo novo nalogo?

Ta vloga je zame nadaljevanje poti, ki sem jo kot podjetnik gradil zadnjih 19 let, pa tudi kot predsednik društva TURK-SI. Vidim jo kot priložnost za še močnejše povezovanje Slovenije in Turčije – ne le na gospodarskem področju, temveč tudi na področju kulture, turizma in izobraževanja. Pomemben del mojega dela bo sodelovanje s turškim veleposlaništvom, lokalnimi skupnostmi, župani, podjetniki in gospodarskimi institucijami. Cilj je ustvarjati konkretne povezave in priložnosti za sodelovanje. Obenem želim to vlogo nadgraditi tudi z organizacijo različnih protokolarnih in kulturnih dogodkov, ki bodo še dodatno okrepili odnose med državama.

Kako je potekala vaša pot do imenovanja za častnega konzula Republike Turčije v Sloveniji?

Za tem imenovanjem stojijo leta dela in povezovanja na različnih področjih po vsej Sloveniji. Poslanstvo, ki ga danes opravljam tudi formalno, je bilo pravzaprav ves čas del mojega delovanja in osebne usmeritve. Pobudo za moje imenovanje je podala nekdanja veleposlanica Republike Turčije v Sloveniji, njena ekscelenca gospa Aylin Taşhan, postopek pa je z vso podporo nadaljevala in uspešno zaključila sedanja veleposlanica Republike Turčije v Sloveniji, njena ekscelenca gospa Hayriye Kumaşcıoğlu.

Celoten postopek je trajal približno dve leti, saj mora imenovanje potrditi tako država pošiljateljica kot država sprejemnica. Na koncu sta ga potrdila predsednica Republike Slovenije, gospa Nataša Pirc Musar, in predsednik Republike Turčije, njegova ekscelenca gospod Recep Tayyip Erdoğan. Uradno sem bil imenovan 25. marca 2026, nekaj dni kasneje pa je v Novem mestu potekala tudi slavnostna otvoritev prostorov konzulata, ki so se je udeležili številni predstavniki diplomacije, lokalnih skupnosti in gospodarstva.

Pomembno je tudi sodelovanje z drugim častnim konzulom Republike Turčije v Sloveniji, gospodom Borutom Škabarjem, ki pokriva primorsko regijo. Z usklajenim delovanjem želiva pozitivno vplivati na celotno območje Slovenije ter prispevati k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Kako v podjetju merite uspeh? Skozi poslovne rezultate, stabilnost ekipe ali vrednost, ki jo ustvarjate za stranke?

Uspeh zame najprej pomenita ekipa in zaupanje, ki ga gradimo na trgu. Ko imaš oboje, rezultati sledijo. Številke so pomembne, vendar na koncu le potrjujejo to, kar ekipa in stranke že prepoznajo in cenijo.

Kaj je naslednji korak podjetja DEHKATRADE?

Naslednji korak je širitev naših dejavnosti. Letos smo ustanovili novo podjetje DEHKARENT, ki bo locirano v Ajdovščini in bo namenjeno oddaji strojev v najem. Gre za pomembno dopolnitev naše ponudbe in logičen korak v razvoju podjetja.

Več o tem pa vam z veseljem razkrijem ob naslednjem intervjuju, v katerem vas bom tudi osebno povabil na slavnostno otvoritev.

Kaj bi danes rekli mlademu človeku v Ajdovščini, ki razmišlja o podjetništvu, a ga je strah prvih let?

Pomembno je, da začne – četudi z majhnimi koraki – in da ob sebi zgradi pravo ekipo ter odnose, ki temeljijo na zaupanju. Strah je normalen, pomembno pa je, da ga ne ustavi, ampak ga zna spremeniti v motivacijo za rast in preboj.

Sam sem prišel iz drugega okolja, iz Turčije, in svojo pot začel tukaj, brez zaledja, poznanstev in z nič več kot idejo in voljo do dela. Ni bilo vedno enostavno, a z delom, vztrajnostjo in pravimi ljudmi ob sebi se stvari začnejo premikati. Podjetništvo ni hitra pot. Je proces, v katerem moraš verjeti v to, kar delaš, in graditi zaupanje – korak za korakom. Če vztrajaš, lahko uresničiš svoje sanje.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v junijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

* Fotografije: Huseyin Cetin osebni arhiv