Velik poklon vsem in vsakemu posebej, vendar s tem ni konec, na vrsti smo vsi mi, da pomagamo blažiti kruto igro narave. Hudourniških voda, podrtih dreves, razrešetanih streh in uničenih avtomobilov se tudi potem, ko se nebo umiri ne da in ne sme pozabiti. Predvsem pa se ne sme pozabiti ljudi, ki so zaradi tega prizadeti na številne načine. Bodimo mavrica!
Pravkar jem breskev, ki sem jo dobila od družine, ki jim je na Vipavskem sadjarstvo glavni vir preživetja. Prav vsaka breskev ima piko, luknjo, ki priča, da ni za prodajo in istočasno kliče, da razumemo ljudi, ki se jim je to zgodilo. Adijo romantika spomladanskih roza cvetov, adijo romantika raja zrelih plodov. A si bodo opomogli? Kaj pa žitna polja, vinogradi itd.?
Romantični julij pušča grenak priokus marsikomu, zato dragi ljudje, ki počitnikujete, dajte brez slabe vesti uživat na morju, v hribih, na otokih, na potovanju. Ko pridete domov pa vas prosim, da ostajate hvaležni za vse kar ste doživeli, se ozrete okrog sebe in po svoji moči pomagajte. Bog ve zakaj je tudi to tako, morda tudi zato, da nas spomni na "ljubezen do bližnjega".
* Naslovna fotografija: Jožica Ličen