Na kratko bi lahko rekli, da v Ajdovščini raziskujemo vse od atomov do galaksij. Te raziskave potekajo pod okriljem Univerze v Novi Gorici, v modro-sivi stavbi na območju nekdanje vojašnice v Ajdovščini. Tam domujejo Fakulteta za naravoslovje in več raziskovalnih laboratorijev in centrov: Laboratorij za raziskave materialov, Laboratorij za fiziko organskih snovi, Laboratorij za kvantno optiko, Center za raziskave atmosfere in Center za astrofiziko in kozmologijo.

Laboratoriji imajo v pritličju stavbe prostore opremljene z vrhunsko raziskovalno opremo, ki vključuje različne vrste elektronskih mikroskopov, rentgenov, spektrometrov in laserskih sistemov. Raziskave atmosfere se odvijajo v tej stavbi, na opazovalnici na Otlici, del meritev pa opravijo z letalskimi poleti in sateliti za opazovanje Zemlje.

Center za astrofiziko in kozmologijo, v katerem delujem že dobro desetletje, raziskuje pojave v vesolju. Zvezd in galaksij seveda ne moremo imeti v laboratoriju. Prav tako nimamo v Ajdovščini profesionalnih teleskopov za opazovanje vesolja.

Profesionalni astronomski observatoriji na površju Zemlje so namreč postavljeni na odročnih krajih, posebej premišljeno izbranih, da so na njih kar se da odlični pogoji za astronomska opazovanja: kjer je čim večje število jasnih noči, ozračje mirno in suho ter čim manj svetlobnega onesnaženja, ki ga povroča umetna razsvetljava. Taki kraji so na vrhovih vulkanskih otokov in v kamnitih puščavah. Zato ni naključje, da je najpomembnejši evropski observatorij na severni polobli na vulkanskem kanarskem otoku La Palma, najpomembnejši observatoriji na južni polobli pa v puščavi v Čilu.

Za opazovanje vesolja v tistih vrstah svetlobe, ki ne pridejo skozi Zemljino ozračje do tal, na primer v gama, rentgenski in infrardeči svetlobi, pa je nujno poslati teleskope nad ozračje, v vesolje. Lahko pa iz Ajdovščine, iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dostopamo do mnogih od teh vrhunskih teleskopov in satelitov ter njihovih podatkov. Na nekaterih teleskopih izvedemo opazovanja sami ali jih po naših navodilih izvedejo tamkajšnji astronomi in astronomke. Pri drugih sodelujemo kot partnerji in imamo dostop do vseh podatkov, ki jih posnamejo.

Tak primer je ameriški Observatorij Vera Rubin v Čilu, na katerem bodo letos poleti pričeli izvajati največji pregled neba doslej. Imenovan je Legacy Survey of Space and Time in bo trajal 10 let. Pri njem kot edina raziskovalna skupina v Sloveniji sodelujemo že od leta 2016 in se veselimo revolucije v astronomiji, ki jo bo prinesel z ogromno količino podatkov, ki jih bo zbral: zaznal bo 17 milijard zvezd in 20 milijard galaksij, kar je okrog 20-krat več, kot vsi teleskopi in sateliti doslej. Prvič v zgodovini bomo poznali več zvezd, kot je ljudi na Zemlji. Za analizo tako velike količine astronomskih podatkov je nujno, da uporabljamo tudi metode umetne inteligence in super računalnik VEGA v Mariboru. Slednjega uporabljamo tudi za teoretično proučevanje vesolja, na primer z numeričnimi simulacijami pojavov v bližini črnih lukenj.

Mene in moje ožje sodelavke in sodelavce zanimajo predvsem spremembe na nočnem nebu, ki jih bo Observatorij Vera Rubin – ker bo videl zelo daleč v vesolje, veliko dlje kot zmorejo naše oči - vsako noč zaznaval na stotisoče. Med njimi so nam posebej zanimive eksplozije supernov, ki nastanejo ob koncu življenja masivnih zvezd, in raztrganja zvezd, ki jih zanese preblizu črnim luknjam in jih le-te s svojo gravitacijsko silo raztrgajo.

Drugi kolegi in kolegice proučujejo temno snov in kozmične delce ter pri tem sodelujejo pri Nasinem satelitu Fermi, ki je v tirnici okoli Zemlje, Observatoriju Pierre Auger v Argentini in Polju teleskopov Čerenkova na La Palmi in v Čilu.

In tako kot so mednarodne raziskave in projekti, v katerih sodelujemo, je mednaroda tudi naša skupina. V Centru za astrofiziko in kozmologijo, ki je največja raziskovalna skupina na področju astrofizike v Sloveniji, nas je 25 raziskovalk in raziskovalcev in smo iz Slovenije, Italije, Francije, Nemčije, Španije, Nizozemske, Belgije, Ukrajine, Rusije, Indije, Čila... Kot da bi nas v Ajdovščino z vseh koncev sveta prinesel veter. A nas ni veter, pač pa radovednost in želja po odkrivanju skrivnosti vesolja.

Svoje znanje skupaj s kolegicami in kolegi iz drugih raziskovalnih enot Univerze v Novi Gorici predajamo naprej mlajšim: študentom in študentkam študijskega programa Fizika in astrofizika na Fakulteti za naravoslovje, ki poteka v isti modro-sivi zgradbi v Ajdovščini kot raziskave. S tesnim stikom med raziskavami in poučevanjem zagotavljamo, da je naš študij sodoben, mednarodno primerljiv in da imajo študenti in študentke priložnost, da se že tekom študija vključijo v mednarodne raziskave, če si to želijo.

Posebej ponosni smo na projekt GoChile. V Čilu, na eni najboljših lokacij za opazovanje nočnega neba, imamo postavljena dva manjša teleskopa, s skupnim imenom GoChile. Opremljena sta z astronomskima kamerama in daljinsko upravljana preko računalnika. Naši študenti in študentke ju lahko uporabljajo s fakultete, od doma oziroma od koderkoli, kjer imajo internetno povezavo. Zaradi časovne razlike med Čilom in Slovenijo lahko z GoChile opazujejo nočno nebo v Čilu tudi v dopoldanskih urah, v času rednega pouka, ko je v Sloveniji že dan, v Čilu pa še noč.

Za opazovanja je na voljo več kot 300 jasnih noči na leto, zato ponujamo možnost astronomskih opazovanj z GoChile in vso potrebno strokovno pomoč brezplačno tudi osnovnim in srednjim šolam ter vsem, ki jih zanima pokukati v svet astronomije. Skupaj z nami lahko posežete po zvezdah – iz Ajdovščine do Čila in naprej v vesolje!

* dr. Andreja Gomboc je redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici

* Kolumna je bila prvotno objavljena v junijski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

Deli Nazaj