Vsako leto junija se v njegovem domačem kraju, na Cesti pri Ajdovščini, zberemo njegovi kolesarski prijatelji in se odpravimo na zdaj že tradicionalno Mandarinovo furo, posvečeno Mateju v spomin. Pri organizaciji sodelujejo člani Kolesarskega kluba Izvir Vipava in domačini. Letos se nas je zbralo 24 kolesarjev, ki smo skupaj prevozili pot, po kateri je Matej tako rad kolesaril. To ni le športni dogodek, temveč srečanje ljudi, ki jih je Matej znal povezovati s svojo dobro voljo, iskrenostjo in odprtim srcem.

Matej je bil človek, ki je ljubil življenje. Bil je predan kolesar, zaljubljen v gore in naravo. Vedno je našel čas za prijateljski pogovor, spodbudno besedo ali pomoč. Njegova energija in nasmeh sta puščala sled povsod, kamor je prišel. Bil je eden tistih ljudi, ki jih ni mogoče pozabiti.

Letošnja fura je bila še posebej čustvena, saj nas je letos zapustil tudi njegov oče Marjan Kravos, ki je bil prav tako spoštovan med domačini in prijatelji. Zato je bil letošnji postanek na pokopališču še bolj ganljiv. Ob grobu smo se spomnili obeh, Mateja in Marjana, ter v tišini namenili misel njunemu spominu.

Radi verjamemo, da nas tam zgoraj skupaj opazujeta. Da z nasmehom spremljata našo pot in vidita, da prijateljstvo, povezanost in spomini živijo naprej. In prav zato se vsako leto znova zberemo, zavrtimo pedala in ohranjamo njegov spomin živ.

Matej, pogrešamo te. Hvaležni smo za vse skupne kilometre, pogovore, smeh in trenutke, ki si nam jih podaril. Mandarinova fura ostaja več kot le kolesarjenje. Je poklon prijatelju, ki je pustil neizbrisen pečat v naših življenjih.

In dokler se bomo junija zbirali na Cesti ter skupaj vrteli pedala, bo del tebe vedno vozil z nami. Naj spomini nikoli ne zbledijo.

* Vir in fotografija: Sandra Vodopivec v imenu Mandarinovih kolesarskih pijateljev

Deli Nazaj