Pa poglejmo na kratko skozi zgodovino feminističnega gibanja. 

Leta 1908 je bil organiziran pohod v New Yorku, katerega se je udeležilo več tisoč tekstilnih delavk. To je bil prvi vznik boja za enake ekonomske in politične pravice žensk. Zahtevale so volilne pravice, krajši delovni čas in boljše plačilo. Ideja o prazniku, ki bi obeleževal dan žensk se je na nacionalni ravni v ZDA prvič uresničila 28. februarja 1909 na pobudo Socialistične stranke Amerike. Manj kot devet mesecev po prvem državnem praznovanju dneva žena se je zgodil tako imenovani »upor dvajsetih tisočev«, ki je bil prava prelomnica pri urejanju pravic na trgu dela. 23. novembra je več kot 20.000 večinoma mladih priseljenk, tekstilnih delavk, začelo 11-tedensko splošno stavko. Strašne delovne razmere, nizke plače in ponižujoče ravnanje delodajalcev so jih prisilili, da so ostro nasprotovale vodstvu in Ameriški zvezi dela. Stavka je trajala do februarja 1910, ko se je končala s tako imenovanim »mirovnim protokolom«, ki je zadostil zahtevam delavk po boljših plačah, krajšem delovnem času in enaki obravnavi pri delu, ne glede na njihovo sindikalno, oziroma nesindikalno dejavnost.

Nato so na mednarodni socialistični konferenci žensk v Københavnu leta 1910 številne aktivistke za pravice žensk, vključno s Claro Zetkin, predlagale obeležitev mednarodnega dneva žensk, da bi spodbudile gibanje za pravice žensk in zagotovile podporo boju za splošno volilno pravico žensk. Predlog je bil soglasno potrjen in je dobil podporo več kot 100 žensk iz 17 držav.

Kot rezultat te pobude, čeprav ni bil določen datum za konferenco, se je več kot milijon žensk in moških 19. marca 1911 udeležilo zborovanj v Avstriji, Danski, Nemčiji in Švici, da bi obeležili prvi mednarodni dan žena. Moški in ženske so zahtevali enake pravice voliti in biti izvoljeni na volitvah v svojih državah, ustrezen dostop žensk do trga dela in prenehanje diskriminatornega obravnavanja žensk na vseh področjih.

Dve leti pozneje, v obdobju 1913-1914, je mednarodni dan žena med drugim postal platforma protesta proti prvi svetovni vojni. Najpomembnejše je bilo mirno gibanje ruskih žena, ki so prvič obeležile mednarodni dan žena v zadnjem tednu februarja, sledilo pa mu je več shodov po Evropi 8. marca 1914 ali okoli tega datuma. Tekstilne delavke v Rusiji so ponovno vzpostavile globalno središče gibanja ruskih žensk, ko so 8. marca 1917 popoldne stavkale v znak protesta proti pomanjkanju kruha. Njihovo zahtevo po »miru in kruhu« je kmalu pospremilo 100.000 delavcev, ki so se pridružili stavki, in ti dogodki so neposredno vplivali na začetek slavne ruske revolucije. Štiri dni pozneje sta bila zaradi protesta, ki so ga začele ženske, ruski car in njegova vlada odstavljena, začasna vlada pa je ženskam takoj podelila volilno pravico v Rusiji.

Glede na vse te dogodke, ki so jim sledili številni boji za napredek pravic žensk v državah po vsem svetu, so se Združeni narodi (ZN) odločili, da bodo leto 1975 razglasili za leto žensk in mednarodni dan žena praznovali vsako leto 8. marca. 

Zadnjih sto enajst let je bilo pomembnih za enakost spolov in ženske so zmagale v številnih pomembnih bitkah. Na primer, leta 1995 so ZN sprejeli Pekinško deklaracijo in Platformo za ukrepanje, zgodovinski dokument, ki ga je podpisalo 189 vlad po vsem svetu, ki služi kot načrt za doseganje enakosti spolov. Deklaracija se osredotoča na 12 kritičnih področij spodbujanja pravic žensk in predvideva svet, v katerem lahko vsaka ženska in dekle svobodno sprejema svoje odločitve, sodeluje v politiki in izobraževanju, si služi za življenje in živi v družbi brez nasilja in diskriminacije. V zvezi s tem so ZN leta 2015 sprejeli Agendo za trajnostni razvoj 2030 in 17 ciljev za trajnostni razvoj, dokument, katerega peti cilj je namenjen doseganju popolne enakosti spolov in opolnomočenju vseh žensk in deklet do leta 2030. 

V letu 2019 le šest držav na svetu zagotavlja enakost spolov pri zaposlovanju. Belgija, Danska, Francija, Latvija, Luksemburg in Švedska so na vrhu seznama v poročilu Svetovne banke. Po mnenju UN Women je kakršen koli napredek žensk v politiki v naši družbi, kot je povečana prisotnost žensk v skupščini ali v občinskih svetih, posledica izključno obveznih volilnih kvot.

Moramo se zavedati da vse pravice ki jih imamo danes niso samoumemvne. Zahvali se feministkam če si ženska in lahko danes voliš, delaš, se ukvarjaš profesionalno s športom, voziš avto, izbereš svojega partnerja, se ločiš, nosiš hlače, študiraš, bereš katero koli knjigo, si neodvisna …

S spoštovanjem do dosedanjih bojev za pravice in svoboščine žensk ter ob zavedanju bojev, ki ostajajo pri nas in naslednjih generacijah, se 8. marca borimo dalje!

* Naslovna fotografija: Fred W. McDarrah

Deli Nazaj