Velikokrat so me že vprašali, kje najdem tak motiv za takšno produkcijo – preprosto, želim, da slovenska beseda žilavo živi, vibrira in daje ljudem zgodbe. Moje pisanje je moje poslanstvo ne glede na vse. In pri vseh knjigah ni bilo niti ene državne subvencije, na občinski ravni pa nisem prijavljal projektov; tudi za to ne, ker se v birokratiziranju preprosto ne znajdem. Posvečen sem pač pisanju. Od leta 2024 do danes sem izdal sledeče naslove knjig: Romani: Veter obljub, Otok pozabe, Smejoči angel, Pobeg – ti so izšli v letu 2024, kar je bil nedvoumni svetovni rekord v 21 stoletju – noben avtor– romanopisec, ga še ni prijavil in tudi uradne statistike so ga priznale – no, ministrstvo za kulturo mi je poslalo samo zahvalno pismo, ker na tak način promoviram slovensko kreativno silo, denar pa, subvencije … O tem pa nič. In če nadaljujem z romani, lansko leto sta izšla dva: Pozabljena Dolina, Odprto okno, letos pa sta izšla Počen Krog in Molitev v vetru, Izšel bo tudi roman Njiva.

Kratkoprozna produkcija ni bila tako močno zastopana. V letu 2024 sem izdal zbirki Šepetanja in z Gore in pika – humoristični zbornik iz domačih logov. V letu 2025, pa sta izšli dve zbirki kratke proze: Veter v travah in Na robu časa. Izdal sem tudi dve pesniški zbirki: Leta 2024 Svetloba in leta 2025 Sakralni veter.

Poleg vseh teh leposlovnih del sem pa izdal tudi knjigo Pomenki, v kateri sem nabral intervjuje s pomembnimi pisateljicami in pisatelji. Vsi ti so bili objavljeni že na spletišču  burjac.si in so bili brani: zato sem se odločil, da jih izdam tudi v knjižni obliki; na ta način sem dal slovenski bralni javnosti dokaz, da ima Ajdovščina močno literarno svetilnost, da ima spletni literarni časopis, ki se je tudi skozi te pomenke odzrcalil, v slovenskem literarnem prostoru. Prav danes pa sem prejel četrto letošnjo knjigo, tudi ta ni leposlovna. Nabral sem kolumne, ki sem jih pisal za latnik in prepih; knjigi sem dal naslov Prepih pod latnikom. Torej, tudi letos 4 knjige, dve sta pa še na založbi v Mariboru in izideta to jesen: kratka proza, Obrazi časa in roman Njiva.

Če sklenem: v dveh letih sem izdal 17 knjig, od tega kar osem romanov, dve pa še čakati, en roman in kratka proza – imam se s čim pohvaliti. Ne terjam od kulturne politike, da me podpira, ne vlagam kulturniške projektne dokumentacije na občinski ravni, želim le, da javnost zve, da sem tu med njimi, da delam, da pišem vsak dan, in upam, da jim dajem nekakšno moralno podporo skozi zgodbe in da se odžejajoajo z besedjem.

* Vir in fotografija: Bojan Bizjak Zakawski    

Deli Nazaj